Založniki in avtorji v primeru Google Books terjajo dve milijardi dolarjev odškodnine

Ameriška cehovska organizacija avtorjev (Authors Guild), ki se na sodišču toži z Googlom zaradi nezakonitega skeniranja slik v projektu Google Books, od Googla terja plačilo dveh milijard dolarjev v poravnavi za retroaktivno legalizacijo početja. V pismu so zapisali, da za vsako skenirano knjigo zahtevajo vsaj 750 dolarjev odškodnine (v nekaterih primerih pa vse do 30.000 dolarjev), knjig pa je 2,7 milijona, kar znese 2.025 milijonov dolarjev. Google za zdaj predlogu nasprotuje.

Spomnimo, da se pravne težave vlečejo vse od leta 2004, ko je Google začel storitvi Google Print in Google Book Search, ki sta se kasneje združili v Google Books. V okviru tega projekta so skenirali več milijonov knjig iz knjižic in jih priobčili na spletu. To so sicer storili pazljivo, saj na internetu niso dosegljive celotne knjige, a so si vseeno nakopali tožbo. Google je trdil, da objavljanje le delov knjig na internetu spada v kategorijo poštene rabe (fair use), čemur sta tako Authors Guild kot združenje založnikov nasprotovala. Problem so bile tudi osirotele knjige, nad katerimi bi Google pridobil praktično vse pravice. Google se je leta 2008 poravnal in v zameno za 125 milijonov dolarjev legaliziral svoje početje in dobil dovoljenje za prodajo e-knjig (dve tretjini prihodkov bi dobili avtorji, tretjino pa Google) in prikazovanje celotnih knjig, če so vsi izvodi pošli, novih izdaj pa ni na vidiku. Lani je sodišče poravnavo razveljavilo, ker se z njo ni strinjalo veliko število avtorjev in založnikov. Problematična je bila tudi njegova ekskluzivnost, saj bi pokrival le Google, medtem ko bi bili ostali ponudniki podobnih storitev primorani sami skleniti podobne dogovore, ki bi bili zaradi njihove majhnosti bržkone manj ugodni.

Google se je znašel spet na začetku in se lotil napornega pravnega tanga. Postopek poteka, ceh pa je sodišču v petek poslal pismo, v katerem zahteva dve milijardi dolarjev za poravnavo. Google se brani, rekoč, da knjige obstojijo z namenom, da jih ljudje berejo. Z digitalizacijo vseh knjig in možnost iskanja po njih (searchability) so ustvarili novo dodano vrednost in dodatno metaznanje, zato svojega početja ne vidijo kot kršenje pravic. Dodajajo, da knjig na spletu ni mogoče prebirati v celoti, ker Google prikazuje le odlomke, zato njihova storitev ne zmanjšuje povpraševanja po knjigah. Zaslišanje obeh strani pred sodiščem bo septembra.

Zanimivo je primerjati tudi višino zahtevane odškodnine. Skoraj zagotovo lahko trdimo, da Google ne bo plačal dveh milijard. V primeru zoper Limewire so glasbeni založniki zahtevali milijardo dolarjev in se morali naposled zadovoljiti s 105 milijoni. Podobno je bilo tudi v primeru Napster, ko so od zahtevanih več milijard dobili pol milijarde. Mimogrede, Google v enem kvartalu ustvari približno tri milijarde dolarjev dobička, trenutno pa so digitalizirali že več kot 20 milijonov knjig in ustvarili največjo zbirko človeških pisnih stvaritev.