Newell o odločitvi za podporo Linuxa

Valvov šef Gabe Newell (na sliki desno) je na nedavni igričarski konferenci Casual Connect povedal nekoliko več o nedavni odločitvi za aktivno podporo GNU/Linuxa kot platforme za igranje iger. Ključni razlog naj bi bila dvomljiva usoda prihajajočega Microsoftovega operacijskega sistema Windows 8, predvsem pa zaprtje ekosistema za nakup Windows aplikacij in iger, ki si ga Microsoft želi vzpostaviti s svojo aplikacijsko trgovino Windows Store.

Besede, ki jih je pri tem uporabil, so bile precej ostre: Osemko je označil za nič manj kot "katastrofo za vse udeležence na PC trgu" in napovedal "izstop več ključnih dobaviteljev (OEM-ov) z trga". To sicer še ni gotovo, pravi, vendar bi radi bili pripravljeni, in Linux jim v tej luči ponuja odlično rezervo. Kot platforma jim je zelo všeč, hkrati pa smatrajo, da je eden izmed ključnih razlogov za njeno sorazmerno nizko razširjenost prav pomanjkanje kvalitetnih igričarskih naslovov.

Tako (zelo) negativen odnos do Oken je aprila meseca zabeležil tudi Phoronixov novinar Michael Larabel, med svojim intervjujem z Valvovci okoli (zdaj potrjene) odločitve za Linux različico Steama.

Seveda je treba povedati, da bi bili lahko razlogi za Valvovo stališče predvsem ekonomski, ne toliko tehnološki: Microsoft bo z Windows 8 predstavil tudi (zelo zaprto) trgovino z aplikacijami Windows Store, ki bo upravljana po zgledu Applovega App Stora za mobilce in namizje - se pravi, kot eksluzivni kanal za nakup Metro aplikacij, pod polno Microsoftovo kontrolo, in z obveznim 30% deležem nakupne cene (čeprav se govori, da bodo in-app nakupi lahko šli mimo tega). S tem bo Windows Store neposredno konkuriral Valvovi lastni spletni trgovini Steam, kjer so marže in odločitve bolj ko ne v njihovih rokah. Mogoče Newell misli prav na to, ko pravi, da Windows kot platforma več ne bodo ponujal iste stopnje odprtosti in svobode glede programske in strojne opreme, kot jo je do sedaj in ki je bila ključna za uveljavitev Oken kot prvovrstne igričarske platforme.

Seveda pa se tudi na Linuxu stvari že začenjajo vrteti okoli denarja. Zadnja različica Ubuntu, aprilski 12.04 Precise, je po dveh letih znova vklopila Rhythmbox kot privzeti glasbeni predvajalnik, namesto vmesnega Bansheeja. Uradno zaradi urejene integracije z GTK3 in boljše podpore razvijalske skupnosti, a poznavalci se bodo sigurno spomnili lanskega spora med Ubuntom in Banshejevi razvijalci glede vključitve Amazonove MP3 trgovine v Banshee. Banshee je pri vključitvi uporabil svojo promocijsko kodo in s tem nekaj malega zaslužil (tam 3500 dolarjev letno), kar so vse donirali fundaciji GNOME. Ubuntu se s tem ni strinjal, saj je videl Amazonovo spletno trgovino kot konkurenco svoji Ubuntu Store, zato so pritisnili na razvijalce in zahtevali bodisi izklop Amazona v privzeti konfiguraciji, bodisi vklop z Ubuntovo lastno promocijsko kodo, pri čemer bi 75% prihodkov pobral Canonical, preostalih 25% pa bi nazaj nakazali GNOMU-u. Okoli te male diktature se je februarja lani prelilo precej črnila, na koncu pa je svoje dosegel prav Ubuntu, še pravočasno za vključitev v različico 11.04. Morda so prav ti dogodki - čeravno se je šlo bolj za princip kot denar - prispevali k "slabši podpori Bansheejeve razvijalske skupnosti" in letošnji odločitvi za ostranitev Bansheeja (in še določenih Mono aplikacij) iz privzete namestitve. Kako ključna pa je prisotnost po privzetem, vemo iz zgodbe okoli Microsofta, ki mu spet grozi 6 milijard evrov globe, ker so z Windows 7 Service Pack 1 "pomotoma odstranili okno za izbiro privzetega brskalnika" in s tem spet nagnili številke v prid svojega Internet Explorerja.