Avstralci uvajajo dvoletno retencijo podatkov o uporabnikih interneta

V skladu s trenutnimi trendi drugje po svetu je odbor avstralskega parlamenta za nadzor varnostno-obveščevalnih služb pravkar odprl konzultacije o prenovi njihovega zakona o zakonitem prestrezanju telekomunikacij. Zanje je maja zaprosil vrhovni državni tožilec Roxon, ki zdaj prispeva tudi glavni predlog - 61-stranski dokument, spisan s strani notranjega ministrstva in predstavnikov avstralske obveščevalne srenje. Ta predvideva uvedbo obvezne dvoletne retencije prometnih podatkov o vseh uporabnikih interneta.

Natančen seznam podatkov, ki naj bi se zbirali, še ni na voljo, razmišljajo pa o dinamičnih in statičnih IP-jih za vse naročnike, seznamu vseh kontaktiranih IP naslovov oz. v primeru uporabe protokola HTTP kar celoten browsing history. Seveda gre zgolj za prometne podatke, ki ne zajemajo vsebine komunikacije, zato so tudi neproblematični s stališča varovanja zasebnosti (zdaj že standardni a nič manj lažnivi argument). Temu primerno se čutijo upravičene ustrezno znižati kriterij za dostop do njih: na preiskavo kaznivih dejanj, kjer je zagrožena kazen vsaj tri leta zapora, prej sedem.

V podobnem duhu je spisana tudi obrazložitev, ki tako pravi, da je zahtevani nadzor potreben predvsem za "odvrnitev nevarnosti pred oviranjem, uničenjem in vdori v ključno informacijsko infrastrukturo" (cybercrime). Kiberkriminal je letos očitno postal nov državni sovražnik številka ena, saj pri utemeljevanju novih policijskih in obveščevalskih pooblastil že skoraj osmeši stara favorita - terorizem in zaščito ogroženih skupin, posebej otrok. Podobne besede je na včerajšnji tiskovki uporabil njihov stanovski kolega iz ameriške NSA, ki je škodo iz kiberkriminala označil za največji prenos bogastva v človeški zgodovini (lepa), citirajoč nekatere ocene podjetij v informacijskovarnostni branži.

Bolj iskren je eden od sledečih odstavkov, ki razloži, da je nova ureditev v resnici potrebna zato, ker so operaterji s prehodom na bolj donosen usage-based billing preprosto prenehali hraniti želene podatke, zato jih bo pač treba v to znova prisiliti:

Ker se poslovni modeli ISP-jev odmikajo od zaračunavanja na podlagi "komunikacijskih dogodkov" (npr. po klicu ali po SMS-u) na podlagi količine prenosa podatkov, ponudniki več ne čutijo jasne potrebe po hranjenju prometnih podatkov iz poslovnih razlogov. Nekateri celo že sproti brišejo zadevne podatke (dnevnike klicev, op.p.), tako da ti več niso na voljo za potrebe preiskovalnih organov.