Memristorji bodo zamudili

Lani smo pisali, da bomo prve memristorje v komercialnih izdelkih ugledali leta 2013. Tako sta obljubljala Hewlett-Packard in Hynix, ki družno razvijata nove elektrotehniške elemente. Memristor namreč obeta veliko. Četrti osnovni element elektrotenhike, ki je bil odkrit šele leta 2006, čeprav so njegov obstoj predpostavili že leta 1971, obljublja revolucijo na področju hranjenja podatkov. A to bo še malo počakala, saj sta Hynix in Hewlett-Packard memristorje pomaknila za leto dni v prihodnost - in to ne zaradi tehničnih razlogov.

Karakteristike memristorjev so zelo zanimive, saj izkazujejo podobno odvisnost med magnetnim pretokom in nabojem kot jo upornik med napetostjo in tokom. To z drugimi besedami pomeni, da tok elektronov v eno smer linearno povečuje upornost memristorja, tok v drugo smer pa jo linearno znižuje. Najpomembnejše pa je, da si memristor svojo zadnjo upornost zapomni, tudi ko tok preneha teči, in nadaljuje od tam ob ponovni sklenitvi tokokroga. Zaradi tega so memristorji idealni kandidati za izdelavo hitrega nevolatilnega (odpornega na izgubo napajanja) pomnilnika.

Dolgoročni načrti Hynixa in HP-ja so, da bi memristorski pomnilniki zamenjali vse vrste volatilnih pomnilnikov (RAM) in nevolatilnih nosilcev podatkov (SSD) v računalnikih. Memristorski pomnilnik je že globoko v razvoju, a Hynix se ukvarja z ekonomsko-logističnimi težavami. Kot je sporočil Stan Williams iz HP Labs, jih je Hynix obvestil, da do leta 2014 ne bo nič. Problem je, da je Hynix eden največjih proizvajalcev flasha in razvoj memristorjev bi se pošteno zajedel v dobičke iz tega naslova, zato morajo ustrezno prestrukturirati svoje podjetje in prilagoditi proizvodni program, da ne bodo kanibalizirali lastnih izdelkov. HP ob tem ne more nič, saj memristorjev ne bodo izdelovali sami, ampak bodo služili z izdelavo sistemov, ki jih uporabljajo. Williams je še povedal, da se bistveno več denarja vlaga v analize in modeliranje trga kakor v tehnološke raziskave, a tako pač je.

Mimogrede je Williams še dejal, da se ni treba bati za Moorov zakon, saj trenutno ozko grlo niso tranzistorji, ampak hitrost zapisovanja podatkov. HP verjame, da lahko Moorovemu zakonu sledijo še 20 let, ne da bi morali sploh poseči v kvantno področje.