Prihajajo memristorji

Memristorji so bili dolga leta poleg upornika, kondenzatorja in tuljave četrti osnovni element v elektrotehniki. Prvi si jih je zamislil Leon Chua leta 1971, ki jih je videl kot analogijo upornikom. Memristor bi izkazoval podobno odvisnost med magnetnim pretokom in nabojem kot jo upornik med napetostjo in tokom. Težava je bila, da so bili zgolj teoretični in jih nihče ni znal proizvesti. Po slabih štirih desetletjih so bili memristorji končno realnost in šele danes se začenja njihova masovna proizvodnja.

Pionir na področju memristorjev je Hewlett-Packard, ki je združil moči s Hynixom, in bo začel masovno proizvodnjo memristorjev in nadaljeval raziskave. Razviti želijo nove materiale, ki bodo omogočili izdelavo ReRAM-a (Resistive Random Access Memory). Gre za obstojni pomnilnik, ki bi lahko nadomestil trde diske, bliskovne pogone in celo DRAM. Prve delujoče primerke v trgovinah pričakujemo v treh letih.

Na memristorje lahko gledamo tudi kot na upornike s spominom. S pritisnjenjem ustrezne napetosti lahko spremenimo njihovo upornost, ti pa si jo zapomnijo. Znanstveniki obljubljajo pomnilniške čipe, ki bodo 10-krat hitrejši in varčnejši od trenutnega bliskovnega pomnilnika. V teoriji bi lahko memristorji nadomestili tudi tranzistorje, a so na tem področju potrebne še dodatne raziskave. Njihova prednost je enostavnost v primerjavi s slednjimi, saj jih bo zaradi dveh priključkov moč zlagati v treh dimenzijah.