Nesrečo v Fukušimi zakrivil človeški faktor, pravi parlamentarno poročilo

Japonska parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom Kiyoshija Kurokawe, profesorja na Univerzi v Tokiju (na sliki), je pravkar predložila svoje poročilo o vzrokih za jedrsko nesrečo na reaktorju št. 1 Fukušimi marca lani. Za razliko od predhodnega internega poročila operaterja Tepco krivde niso položili na potres stopnje 9,0 po Richterjevi lestvici oz. na sledeči tsunami, ampak na človeški faktor - napačne odločitve japonske agencije za jedrsko varnost, njihove koluzije s Tepcom, ter na splošne kulturne značilnosti japonske družbe - poslušnost, nepripravljenost kljubovanju avtoriteti, skupinsko mentaliteto in občutek, da morajo svoje probleme reševati sami brez pomoči zunanjega sveta. Kot so zaključili, je bila nesreča "very much made in Japan".

TEPCU in regulatorjem očitajo popustljivost in malomarnost pri pripravi zaščitnih ukrepov v Fukušimi, posebej zato, ker je bilo območje že dolgo znano kot tvegano glede potresov in tsunamijev. Te napake pripisujejo koluziji med vlado in vodilnimi in posledično slabim vodstvenim odločitvam po celi črti ("across the board"). Japonsko visoko politiko namreč pesti sistemska praksa, imenovana "spust z nebes" (Amakudari, njihova verzija revolving door), ki upokojenim vladnim uslužbencem zagotavlja udobne svetovalne službe v podjetjih, v zameno za predhodno več-deset-letno popustljivost pri nadzoru taistih podjetij. Že januarja je parlament v svojem poročilu zabeležil, da je v energijski industriji, vključno s Tepcom, delalo vsaj 68 nekdaj visoko postavljenih vladnih nadzornikov, kar naj bi Tepcu med drugimi omogočilo nadaljnje obratovanje reaktorjev v Fukušimi. Po izvornih načrtih bi jih namreč morali zapreti že leta 2009, vendar bi to podjetju predstavljalo znatne stroške.

Kritični so bili tudi do prvega ministra, Naoto Kana, ki naj bi s svojo osebno intervencijo v dnevih po potresu povzročil še več zmede o tem, kdo mora narediti kaj.

641-stransko poročilo prihaja ravno v času, ko se Japonska zaradi povečanih poletnih potreb po energiji odloča za ponovni zagon nekaterih reaktorjev, in v bistvu stvari, da bi se lahko nesreča ob podobnih pogojih zgodila tudi v kateri drugi elektrarni oz. tudi, če bi upravljanje in nadzor vršile druge osebe. Ugotovitve so rezultat 6-mesečne preiskave, v kateri so zaslišali več kot 1100 ljudi.