Posledice japonskega izklopa nukleark veliki stroški

Po lanskem potresu in opustošenju, ki ga je v Fukušimi povzročil sledeči tsunami, se je na Japonskem javno mnenje zasukalo izrazito proti nuklearnim elektrarnam. Ta mesec so tako ustavili še zadnji delujoči jedrski reaktor, kar je za električno omrežje in distribucijo na Japonskem precejšen zalogaj. Rezultati kažejo, da je izklop nukleark povzročil več milijard dolarjev škode in povečal izpuste toplogrednih plinov.

Pred nesrečo je bila Japonska ena največjih zagovornic jedrske energije s tretjim največjim omrežjem za ZDA in Francijo. S 54 nuklearkami je pokrivala 30 odstotkov porabe električne energije in ta izpad je bilo potrebno sedaj nadomestiti. Preostanek je že prej odpadel na fosilna goriva, ki jih Japonska nima in jih mora uvažati, iz obnovljivih virov pa pridobijo vsega desetino energije. Izpad sedaj nadomeščajo s fosilnimi gorivi. Odvisnost od nafte, s katero pokrivajo polovico svojih energetskih potreb (in je skoraj 90 odstotkov uvozijo z Bližnjega vzhoda), je na Japonskem od nekdaj velik problem, velika naftna kriza v letu 1973 pa je močno pospešila gradnjo jedrskih elektrarn, ki so svoje poslanstvo opravljale do tega leta.

V ta namen je morala Japonska letos celo ponovno zagnati nekaj že ugasnjenih termoelektrarn, zelo pa so povečali tudi uvoz fosilnih goriv. Lani so se stroški zaradi tega povečali za 50 milijard dolarjev (0,8 odstotka BDP), hkrati pa so v okolje izpustili dodatnih dva odstotka več ogljikovega dioksida, čeprav se je proizvodnja energija v primerjavi z letom 2010 znižala. Letos ne kaže nič bolje. Če bodo nuklearke ostale izključene do konca leta, kar je zelo verjetno, bodo dodatni stroški za uvoz fosilnih goriv znašali 60 milijard dolarjev (odstotek BDP), emisije ogljikovega dioksida pa naj bi se povečale za 5,5 odstotka. Hkrati pa še vedno ni jasno, ali bo japonsko omrežje zdržalo poletno konično porabo, ko bodo s polno močjo delovale tudi klimatske naprave po vsej državi. V najslabšem primeru se omenjajo celo izpadi.