Facebook za IPO izkoristil zadnji vlak

Izteka se skoraj en mesec od prve javne ponudbe delnic (IPO) Facebook in njegovega začetka kotacije. Pred tem je na trgu vladalo obsedeno zanimanje za Facebookove delnice, ki se je odrazilo celo v povečanju tranše delnic za IPO in najvišji mogoči valutaciji (38 dolarjev za delnico oziroma tržna kapitalizacija 100 milijard dolarjev), a je Facebook prve dni trgovanja razočaral. Kdor je sodeloval v IPO in ni prodal prvi dan, ima nerealizirano izgubo, ki trenutno iz dneva v dan le raste. Kaj se torej dogaja?

Vsem akterjem je jasno, da se je Facebookov IPO zgodil po astronomskem vrednotenju, ki je imelo vračunano večdesetodstotno rast v prihodnjih letih. Še v tem primeru bi morala na trgu vladati povsem druga klima, in sicer izrazito konjunkturno napihovanje balonov, da bi trg tako visoko ceno prebavil. A dandanes so časi težki, investitorji pa se ne zadovoljijo z obeti rasti in potencialnega dobička v prihodnosti. Hočejo trdne načrte in projekcije ali še raje dobiček kar danes.

Očitno postaja, da je Facebook izkoristil zadnji vlak za izjemno drag IPO, pri čemer je odveč razmišljati, ali je bilo to namerno. Zuckerberg in ostali, ki so prodali svoje delnice (v IPO-ju je bilo nekaj novoizdanih delnic in nekaj že obstoječih v lasti ustanoviteljev), so napravili kupčijo stoletja. Delničarji pa po drugi strani vlagajo tožbe in terjajo preiskave IPO-ja, ki jih je podžgal upad cene delnic, čeprav naj bi Facebook resnično ravnal neprofesionalno in prek investicijskih bank svoje poslovne rezultate, ki so bili slabši od pričakovanj, razkrival le večjim preferenčnim vlagateljem. A če bi delnica rasla, se s tem ne bi ukvarjal nihče.

Ni pa presenetljivo, da se rast Facebookovih poslovnih rezultatov umirja. Podatki za april v ZDA kažejo, da se je število obiskovalcev na medletni ravni povzpelo le za pet odstotkov (na 158 milijonov), medtem ko je ta številka lani znašala 24 odstotkov, predlani pa celo 89 odstotkov. Ker ima Facebook že 71-odstotno penetracijo med ameriškimi uporabniki interneta, je to povsem pričakovano. Upada tudi rast na strani preživetega časa. Povprečen uporabnik na strani mesečno prebije šest ur, kar je 16 odstotkov več kot lani. Leta 2011 je bila rast 23-odstotna, predlani pa 57-odstotna. Tudi je Facebook že zdavnaj presegel rivale, zato mu prostora za rast zmanjkuje.

In v tem smislu so Zuckerberg in soustanovitelji resnično napravili posel stoletja. Javnost je pričakovala rast, ki bo podobna Googlovi po IPO-ju leta 2004, a Facebook je povsem druga zgodba. Google tedaj še ni bil tako uveljavljen, samoumeven in vseprisoten, zato je imel ogromen potencial za rast. Facebook se ne more več opirati zgolj na suho rast števila obiskovalcev, ampak mora začeti intenzivneje tržiti svoje storitve in ogromne baze podatkov, če želi dvigniti svoje poslovne kazalce. In to je hkrati s poznim IPO-jem razlog, da delnica trenutno pada. V teh dneh se giblje med 25-27 dolarji, kar je približno 30 odstotkov pod vrednostjo iz IPO-ja.