Epilog: nadsvetlobnih nevtrinov ni

Zgodba o nevtrinih, ki potujejo z nadsvetlobno hitrostjo, je dokončno zaključena. Lani predstavljene meritve časa preletov nevtrinov iz CERN-a v italijanski Gran Sasso, ki so nakazovale njihovo nadsvetlobno hitrost, so bile v središču pozornosti že od začetka. Znanstvena srenja je bila do njih sila skeptična in čeprav so ponovitve z istim eksperimentom kazale enako, se je naposled izkazalo, da je meritve prikrojila sistematična napaka. To je sumilo že od vsega začetka, CERN pa je marca letos praktično priznal, da to ne drži. Rezultati meritev preleta med CERN-om in Gran Sassom z eksperimentom ICARUS so dvakrat zapovrstjo pokazali, da je njihova hitrost ravno svetlobna. Zgodba je ta teden dobila še končni epilog.

Na Mednarodni konferenci o fiziki nevtrinov in astrofiziki, ki je potekala v Kjotu, je CERN uradno potrdil, da je hitrost nevtrinov ravno svetlobna. Čas preleta so izmerili s štirimi različnimi eksperimenti, in sicer ICARUS, Borexino, LVD in OPERA (prav slednja je lani zakrivila vso razburjenje). Vsi rezultati potrjujejo, da nevtrini niso hitrejši od svetlobe. Do enakega zaključka so prišli tudi v eksperimentu MINOS, ki so ga izvedli v ameriškem trkalniku Fermilab. Razlog za napačne meritve je bil nepravilno nameščen optični kabel, ki je v sistem vnesel zakasnitev 60 ns, za kolikor naj bi bili nevtrini hitrejši.

S tem je saga zaključena, javnost pa je imela prvikrat v zgodovini možnost v živo spremljati, kako deluje znanstvena metoda. Eksperiment je odkril nekaj nenavadnega, kar je terjalo dodatno razlago. Prve ponovitve so kazale enake rezultate, zato smo na eni strani dobili vrsto teoretični člankov, ki so poizkusili meritve umestiti v teoretični okvir fizike, na drugi strani pa je množica ekip začela neodvisno preverjati navedbe. Razlog za neujemanje je bil hitro ujet. Žal je kadrovski cunami odnesel vodji eksperimenta OPERA v CERN-u, ki sicer ne objektivno ne subjektivno nista storila ničesar narobe.

S kako natančnimi meritvami imamo opraviti, pričajo tile podatki. OPERA je napak ugotovila, da naj bi bili nevtrini za 0,002 odstotka hitrejši od svetlobe! To je bil dovolj velik pogrešek, da ga ni bilo mogoče razložiti z eksperimentalno negotovostjo. Zanimiva je tudi tale zgodba. Detektorji v velikem hadronskem trkalniku LHC v CERN-u so tako občutljivi, da nanje vpliva tudi Mesec. Obseg predora pospeševalnika je 27 kilometrov, detektorji pa zaznavajo različen privlak Meseca na obeh konceh, zato jih morajo ekipe sproti prilagajati. Ob ščipu je treba to storiti večkrat na noč! Še pred LHC-jem je na tistem mestu stal manj občutljiv LEP, ki je izkazoval nenavadne motnje. Ugotovili so, da sovpadajo z voznim redom vlaka Ženeva-Paris. Na LHC pa vpliva tudi hidrostatični pritisk, ki ga izvaja Ženevsko jezero. In ta je prav tako odvisen od Meseca - npr. Loch Ness ima bibavico v višini 1,5 mm, Ženevsko jezero pa je po površini še 10-krat večje.