Sporazumu ACTA na tnalu Evropskega parlamenta slabo kaže

Sporazum o boju proti ponarejanju ACTA še vedno buri duhove, njegova podpora pa je zlasti na konzervativni Stari celini pod velikim vprašajem. Čeprav so ga Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in ZDA podpisali že lanskega oktobra, EU in posebej še večina njenih članic (z izjemo Nemčije, Slovaške in Estonije, ki pa jih kljub temu pokriva evropski podpis) pa januarja letos, v EU ACTA še ne velja. Ratificirati jo morajo namreč vse države članice, na koncu pa ga mora potrditi Evropski parlament. In prav na tej postaji se pričakuje največ težav.

Evropski poročevalec za ACTA David Martin je namreč predstavil izrazito negativno mnenje o sporazumu, s katerim je Parlamentu predlagal zavrnitev sporazuma. Martin je nasledil Kaderja Arifa, ki je januarja odstopil s tega položaja zaradi globokega nestrinjanja z ACTA. Martin je namreč član Odbora za mednarodno trgovino (INTA), ki je bil Parlamentu dolžan posredovati dokončno mnenje o sporazumu ACTA.

V obrazložitvi je Martin zapisal, da se ACTA spopada s problemi, ki so resnični in še kako pomembni, a jih obravnava na neprimeren način. Nujno je, da EU zaščiti svojo intelektualno lastnino, da obvaruje evropsko modo, avtomobilski dizajn in industrijo, glasbo, filme in druge manifestacije, ker je to nujno potrebno za zagotovitev dolgoročnega razvoja EU v družbo znanja in zaščito delovnih mest. Prav tako pripoznava potrebo, da EU sodeluje v svetovnem boju proti ponarejanju in spletnemu piratstvu, ki sta realna in naraščajoča problema.

A Martin je mnenja, da so neželene posledice teksta ACTA prevelike. ACTA namreč kriminalizira tovrstno početje v "komercialnem merilu", pri čemer natančno ne precizira, kaj to pomeni. Obstoji realna nevarnost, da bi se ACTA vmešavala v proizvodnjo in promet z generičnimi zdravili in v delovanje ponudnikov dostopa do interneta, kar sta dva primera nedopustnih stranskih učinkov, dodaja. Kljub temu da Evropska komisija trdi, da ACTA ne bo terjala sprememb evropske zakonodaje in da bo le okrepila skupni boj, Martin meni, da "da potencialne grožnje državljanskim svoboščinam pretehtajo načrtovane prednosti mednarodnega sporazuma". Ker je besedilo sporazuma mestoma nejasno in ohlapno, Parlament ne more zagotoviti zadostne zaščite pravic državljanov EU.

Zaradi naštetih razlogov je skupno mnenje Odbora, da Parlament ne da svoje odobritve sprejetju ACTA. Od Komisije pa pričakuje, da bo predlagala nov način za zaščito intelektualne lastnine, ki je po mnenju Odbora pomembna, a je zanjo trenutni predlog neprimeren. Če Parlament na junijskem glasovanju v resnici zavrne sporazum, bodo tudi podpisi članic postali v celoti nepomembni.