EU podpisala sporazum ACTA

Evropska unija (v njenem imenu odposlanec Evropske komisije Hans Dietmar Schweisgut) in 22 držav članic (vse razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške) je včeraj na slovesnosti v Tokiu podpisalo kontroverzni sporazum za boj proti ponarejanju, znan s kratico ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). S tem se je dobršen del Stare celine pridružil podpisnicam Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji, Maroku, Novi Zelandiji, Singapurju in ZDA, ki so sporazum podpisale že lanskega oktobra. Tudi to pot pa v EU ni šlo brez težav, saj sporazum po besedah nekaterih članic briše mejo med piratstvom in ponarejanjem in po nepotrebnem dodatno kriminalizira piratstvo, saj ga je mogoče preganjati že s trenutno zakonodajo. Dodatno je problematično krčenje državljanjskih svoboščin. Slovenija je podporo sporazumu napovedala že lani septembra, Mehika pa je za zdaj edina država, ki je sporazum zavrnila.

Čeprav je besedilo ACTA že znano, zagovorniki in nasprotniki ne najdejo skupnega jezika, kaj točno se bo spremenilo. Nasprotniki svarijo, da bo ACTA uvedla nesorazmerno represivne ukrepe na področje spletne svobode. Po novem naj bi bili tudi ponudniki dostopa do interneta odgovorni za nezakonito ravnanje svojih uporabnikov (tod mislijo kakopak na kopiranje avtorskih zaščitenih vsebin). Poleg tega ACTA prinaša univerzalno three-strike zakonodajo, ki jo v Evropi že poznajo recimo Francozi. Nadalje mu očitajo netransparenten nastanek za zaprtimi vrati in kratenje civilnih svoboščin, saj bi na primer omejil celo proizvodnjo generičnih zdravil. Zagovorniki ACTA (med njimi Komisija) medtem poudarjajo, da je med usklajevanjem besedila iz njega letelo že precej stroge dikcije, tako da je sprejeti sporazum zelo blaga verzija, ki ne spreminja trenutnega evropskega prava.

Najbolj očitno proti sporazumu protestirajo na Poljskem. Danes je več tisoč demonstrantov zasedlo varšavske ulice, da bi izrazili svoje nestrinjanje s sporazumom in preprečili podpis predsednika Donalda Tuska. Drugod po Evropi demonstracij zoper sporazum ni bilo. Podpora se maje tudi v Franciji, saj je francoski poslanec v Evropskem parlamentu protestno zapustil sejo o sporazumu ACTA. Kader Arif je v izjavi zapisal, da je celoten proces šarada. Švicarska piratska stranka je na spletu že začela mobilizacijo ljudi zoper ACTA. Sporazumu nasprotuje tudi francoska organizacija La Quadrature.

ACTA v Evropi še ni stopila v veljavo, saj jo mora podpisati še pet izostalih članic, jo ratificirati še vse države članice in na koncu prestati glasovanje v Evropskem parlamentu. Tam ACTA še zdaleč nima zagotovljene podpore, zato bo junijsko glasovanje zelo negotovo. Še pred tem pa morajo besedilo pretresti in podati svoje mnenje Odbor za pravne zadeve (JURI), Odbor za razvoj (DEVE), Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIVE) in Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE). Njihovo mnenje bo strnil odbor za mednarodno trgovino (INTA), ki bo Parlamentu posredoval neobvezujoče mnenje pred junijskim glasovanjem. Za zdaj so a priori proti ACTA v Parlamentu le Zeleni, medtem ko se Ljudska stranka nagiba k podpori.