Uporaba Facebooka in SMS-ov povezana s slabšimi ocenami

Če se vam zdi, da moderni način življenja, v katerem se različne elektronske naprave in drugi moteči dražljaji neprestano ponavljajo oziroma oglašajo ter rušijo zbranost in onemogočajo poglobljeno ukvarjanje s problemi ali pa zgolj branje daljših odstavkov, kvarno vpliva na vaše kognitivne sposobnosti, niste edini. Pri znak je že, če ste imeli težave z branjem prve povedi v tem besedilu. O neprilagojenosti človeških možganov na opravljanje več stvari hkrati (večopravilnost) in posledicah modernega načina komuniciranja smo na naši strani že večkrat obširno pisali. Znano je, da internet in informacijska družba po eni strani prilagajata možgane na hitro odločanje in filtriranje informacij, a po drugi strani večopravilnost krni koncentracijo. Neželena posledica je, da opravljanje več nalog hkrati pomeni, da jih opravimo precej slabše - pojavi se problem konstantne delne pozornosti. Enako so dokazali večkrat in v več neodvisnih poizkusih, saj so ugotovili, da dve nalogi še nekako zmoremo kombinirati, več pa nikakor ne - zato se tudi najraje odločamo med dvema in ne več možnostmi. Stranski produkt tovrstnih raziskav je potrditev ljudske resnice, da branje koristi.

Najopaznejši moteči elementi pri koncentraciji so elektronska pošta, socialna omrežja in mobilni telefon. Ta teden so bili v Computers & Education objavljeni rezultati nove študije (članek je dosegljiv z univerzitetnih računalnikov), v kateri so raziskovali vpliv uporabe socialnih omrežij na uspeh pri maturi. Predhodne raziskave so nakazovale, da obstoji negativna korelacija med časom na Facebooku in oceno pri maturi. Nadaljevanje raziskave na vzorcu 1.624 študentov je pokazalo, da obstoji izrazita negativna korelacija med uporabo socialnih omrežij ali SMS-sporočil in šolskimi ocenami. Zanimivo je, da ostali načini komuniciranja in informacijske tehnologije ocen ne znižujejo.

Avtorja pojasnjujeta rezultate z znanim dejstvom, da so možgani zelo slabi pri sledenju in analiziranju več hkratnih tokov podatkov. Še tako na videz neškodljivo ravnanje, kot je odprt zavihek s Facebookom v ozadju med učenjem, znižuje učinkovitost. Po drugi strani enkratno iskanje informacij na Googlu ne vpliva na zbranost, saj gre za dejanje z jasno definiranim začetkom in ciljem, kar za Facebook ali pomenke ne moremo ravno trditi. Možgani se zato ne moremo povsem posvetiti eni nalogi, kar vpliva na učinkovitost.