Ljudje nismo večopravilna bitja

Lani smo pisali, da so na Univerzi Stanford dognali, da večopravilnost v človeških možganih ne deluje preveč dobro. V zgodovini paralelizacije nismo nikoli preveč potrebovali, zato ustreznih nevronskih povezav zanjo nismo razvili. Raziskovalci s pariške Université Pierre et Marie Curie potrjujejo te trditve z novimi spoznanji, da zmoremo hkrati opravljati kvečjemu dvoje opravil.

Razlog za to je del možganov z imenom medialni prefrontalni korteks (MFC), ki zmore razdeliti dve nalogi tako, da se polovica regije posveti eni in druga polovica drugi nalogi. Tako lahko ljudje z malo napora opravljamo dve nalogi obenem. Da je anteriorni prefrontalni korteks (APC) udeležen pri večopravilnosti, so znanstveniki že vedeli, medtem ko je MFC motivacijski del možganov, ki je zadolžen za izračun količnika p/p (razmerje med nagradami in trudom). Kako torej MFC sodeluje pri večopravilnosti?

Med poizkusom je moralo 32 ljudi razporediti velike tiskane črke v smiselno besedo in če jim je to uspelo brez napak, so dobili finančno nagrado. Aktivnost v MFC je rasla z višanjem finančne nagrade in ne težavnostjo naloge. Ko so nalog zapletli z dodanimi malimi tiskanimi črkami, je MFC nalogo razporedil tako, da je vsak čelni reženj opravljal svojo nalogo. Ko so dodali še tretjo, so se možgani zmedli, saj tretje naloge niso mogli delegirati nobenemu prostemu čelnemu režnju možganov.

Raziskovalci menijo, da je to tudi razlog, zakaj se ljudje radi in bolje odločamo med dvema možnostma. Odločitve, kjer je možnosti več, so težje. Takrat možnosti ne precenimo racionalno, dokler jih ne izločimo toliko, da na koncu ostaneta le še dve. Ugotovitve bo ta teden objavila revija Science.