Internet ne spreminja samo družbe, ampak tudi biologijo

Če ste mislili, da vaše vsakodnevno nekajurno delo ali zabava z računalnikom ne vpliva na vas, ste se motili. Tako je Gary Small z UCLA, ki specializira raziskovanje možganskih funkcij, tekom svojih študij odkril, da sta internetno iskanje in pošiljanje kratkih sporočil, ki sta se razpasla s prihodom interneta in mobilnih telefonov, naredile možgane bolje prilagojene za izločanje nepotrebnih informacij in hitrejše odločanje.

Poleg hitrejšega odločanja in boljšega filtriranja informacij lahko tehnologija pripomore še k boljšemu učenju in povečani kreativnost, vendar pa imajo te značilnosti določeno ceno -- tako je v močnem porastu število ljudi, ki trpijo za t.i. pomanjkanjem zbranosti in pozornosti, za kar je deloma odgovorno tudi opravljanje več stvari naenkrat (t.i. multitasking), deloma pa tudi večno iskanje "še ene" informacije.

Med odraslimi, ki so uporabljali internet in na katerih so izvedli raziskavo, so ugotovili, da izkušenejši uporabniki interneta kažejo kar dvakrat večjo aktivnost v delih možganov, ki so odgovorni s sprejemanje odločitev in kompleksnejše razmišljanje.

Največjo prednost naj bi v prihodnosti imeli ljudje, ki poleg prednosti, ki jih prinaša tehnologija, in poznavanja bontona komunikacije preko sodobnih tehnoloških medijev posedujejo še konvencionalne sposobnosti pogovora na štiri oči.

Pivo s prijateljem v lokalnem gostišču in dobro nedeljsko družinsko kosilo tako še nista postala žrtvi evolucije.