Boj proti komarjem se nadaljuje z genskim inženiringom

Komarji ostajajo živalska vrsta, ki je bržkone pomorila največ ljudi v zgodovini. Ocenjujejo, da je zaradi posledic bolezni, ki jih prenašajo komarji, umrlo okrog 46 milijard ljudi v zgodovini. Za perspektivo povejmo, da je doslej na Zemlji živelo okrog 83 milijard ljudi. Komarji so tako učinkoviti ubijalci zato, ker so samice prilagojene izključno na človeško kri. Ker se prehranjujejo z njo, morajo pikati ljudi, pri tem pa vsakokrat napaberkujejo viruse v krvi in jih z vsakim pikom širijo naprej med populacijo. Ker letijo skoraj neslišno, se izjemno hitro razmnožujejo in niso zahtevni pri svojem življenjskem okolju, so ena izmed najtrdovratnejših nadlog tropskega sveta. Posebej nevarni so tigrasti komarji Aedes aegypti, ki širijo mrzlico dengue.

Sprva so se ljudi proti komarjem borili s kemičnimi pripravki, kakršen je denimo DDT, a so komarji zavoljo hitrega razmnoževalnega cikla kmalu evolucijsko pridobili odpornost. Iskanje rešitev se zato vedno bolj obrača v smer genske manipulacije.

Raziskovalci na kalifornijski univerzi Irvine so se problema lotili tako, da so komarje genetsko spremenili tako, da samice ne morejo leteti, medtem ko samcev modifikacija ne prizadene. Mutacija pa mora biti dominantna in ne recesivna. Oboje je pomembno, saj na tak način samci širijo svoje gene po okolju, čeprav v končni fazi povzročijo odmrtje populacije. Če bi bili tudi samci nezmožni leteti, bi njihovo potomstvo hitro pomrlo. Tako pa se zgodi, da se moški potomci normalno izležejo in naprej širijo svoje gene, s čimer počasi uničujejo populacijo komarjev.

Prvi eksperiment so izvedli leta 2009 na Kajmanskih otokih, ko so izpustili prvo skupino mutiranih komarjev. Podobne eksperimente v naravi so izvedli še v Maleziji, obakrat pa se je populacija komarjev občutno zmanjšala (na Kajmanskih otokih celo za 80 odstotkov). Tovrstno preizkušanje v naravi je seveda vprašljivo, zato vzporedno tečejo tudi laboratorijski testi. S temi testi so v Mehiki pokazali, da mutacija sprva stabilno populacijo najprej zdesetka in kasneje celo uniči. Pripravna pa je tudi metoda izpustitve, saj lahko jajčeca hranijo na suhem več let, razvijati pa se začnejo šele ob stiku z vlago. Tako lahko pripravijo jajčeca z mutiranimi komarji in jih po potrebi izpustijo.

Vprašanje je, ali se lahko igramo boga na ta način. Za zdaj presenetljivo kaže, da najverjetneje da, saj so komarji praktično edina številčnejša živalska vrsta, od katere ni odvisna nobena druga vrsta ali okoljski parameter.