Google začenja razmišljati o smiselnosti programskih patentov

S patenti na mobilno telefonijo je vse večji križ; saj tožarijo oz. grozijo že skoraj vsi in vse; Apple se daje z vodilnima proizvajalcema Android napravic s Samsungom in HTC-jem, Microsoft pa že zdaj več zasluži s vsakim HTC androidom kot s svojim Windows Mobile ($5/kos), med 10 in 15 dolarjev si želijo tudi od Samsunga; z ne več najboljše storječo Nokio pa so najprej sklenili pakt o nenapadanju, potem pa sodelovanje. Istočasno po razvijalcih aplikacij tolčejo patentni troli tipa LodSys. Google se je proti temu najprej mislil braniti z nakupom obsežnih patentnih svežnjev, vendar jih je dinamični duo Apple + Microsoft kar dvakrat posekal (Novellov oz. Nortelovi patentni sveženj). Konec meseca so sicer nabavili cca 1000 patentov od IBM-a. vendar zgleda ne bo dovolj.

Kot je njihovem uradnem blogu najavil prvi pravnik David Drummond, oz. poroča Techdirt, so bili primorani spremeniti strategijo.

Drummond pravi, da konkurenco strašno moti 550 tisoč novih Android aktivacij na dan, vendar se namesto obrambe z novimi in inovativnimi izdelki posveča predvsem groženj s tožbo, izsiljevanj licenčnine na vsako prodano napravo ter prepovedi prodaje na pomembnih trgih. Problem tu naj bi bil, da področje pametnih telefonov pokriva tudi do 250.000 patentov, v veliki meri trivialnih, in eno podjetje preprosto več ne more obvladovati vseh ali vsaj zadostnega deleža. Zato so ameriško ministrstvo za gospodarstvo poprosili, naj opravi presojo usklajenega ravnanja Appla in Microsofta, ter preveri, ali morda svežnjev patentnov ne nabavljata zgolj s ciljem omejevanja konkurence. Prvi rezultati že so; za Novellov patentni sveženj je moral konzorcij ponuditi poštene (beri: "poceni") licenčne pogoje.

Nekaj besed je namenjenih tudi neravnotežju v sistemu patentov, zlasti na programsko opremo. Slednji več ne nagrajujejo inovacije, ampak jo predvsem zatirajo, s čimer se Google ne more strinjati. Čeprav tega niso izrecno zapisali, so zlasti pri Techdirtu mnenja, da bi Google moral odprto začeti lobirati proti patentom na programsko opremo, ker bi s tem za sabo lahko zbrali dovolj zaledja (zlasti drugih velikih podjetij in malih razvijalcev), da bi ameriški kongres in sodišča omenjene patente prepovedali. Veliko nade v to smer je bilo požene v primer Bilski, o katerem je spomladi odločalo njihovo Vrhovno sodišče, na koncu se sicer ni zgodilo nič (Bilski je zadeval zelo specifičen patent na ti. poslovno metodo izračuna računov za elektriko, sodišče je odločilo zgolj, da ta patent konkretno ni veljaven, ni se pa - žal - prav nič spustilo v vprašanje smiselnosti patentov na poslovne metode oz. programsko opremo na splošno). Je pa zelo pozitivno že to, da Google začenja razmišljati v to smer.