Napad v Oslu: igre niso krive, spet stare debate o nadzoru interneta

Čeprav med igranjem nasilnih iger in nasilnim vedenjem obstoji korelacija, kljub mnogo raziskavam še nikomur ni uspelo dokazati vzročno-posledične povezave. Rezultat raziskav so namreč diametralno nasprotni - da igre zmanjšujejo kriminal pa vse do prepovedi nasilnih iger zaradi streljanja. Le malo časa je trajalo, da so se pojavile prve špekulacije, da je bil tudi pokol v Oslu povezan z igranjem nasilnih iger. Morilec Anders Behring Breivik je namreč v svojem manifestu med drugim zapisal, da je Modern Warfare 2 odličen za vadbo streljanja, ker Evropejci pač nimamo možnosti vaditi v resničnem življenju kot na Bližnjem vzhodu.

Avstralci so lani po pregledu vseh študij ugotovili, da ni dokazov, da igre povzročajo nasilno vedenje. Še dlje pa je šel Nick Ross, ki je preštudiral več kot 1500 strani dolg Breivikov manifest in poiskal vse omembe računalniških iger. Ugotovil je, da so igre omenjene le v zadnji, tretji knjigi manifesta. Gre za šest iger - World of Warcraft, Dragon Age 1 in 2, Modern Warfare 2, Bioshock in Fallout: New Vegas - ki so vse izjemno popularne in jih igra na milijone ljudi po vsem svetu. Igre so omenjene poredkoma in jasno je razvidno, da niso bile glavna stvar v Breivikovem življenju niti motivacija za napad. Omenja jih kot kratkočasnike. Nekateri bodo napade poizkusili izkoristiti še za obračun z igrami, a dejstvo je, da niti Breivikov napad ne potrjuje dejstva, da bi igre povzročale agresijo. Navsezadnje jih igra milijone ljudi, ki ne hodijo po svetu in streljajo mimoidočih.

Živahna debata pa se je po incidentu v Oslu razvila tudi med evropskimi in nemškimi poslanci, med katerimi si nekateri želijo izkoristiti dogodke za povod za uveljavitev večjega nadzora nad internetom. Podpredsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber je dejal, da bi morali po Evropi prepovedati in blokirati strani z ekstremistično vsebino. Poudaril je, da so bili doslej preveč osredotočeni na islamske strani, a bo treba v prihodnosti paziti tudi na grožnje iz lokalnega okolja. Hans-Peter Uhl, CSU, iz nemškega parlamenta se je zavzel za večji nadzor nad internetom in daljše hranjenje prometnih podatkov. V FDP pa pravijo, da večja količina shranjenih podatkov ne bo pomagala in da zgolj jemlje velik kos svobode.

Uradno stališče nemškega notranjega ministrstva za zdaj ostaja, da dogodki v Oslu ne smejo biti povod za vnovične debate o hranjenju prometnih podatkov in nadzoru nad internetom, še zlasti ker je napadalec deloval samostojno in lokalno na Norveškem.