Lani rekordno povečanje izpustov toplogrednih plinov

Mednarodna agencija za energijo je objavila precej nevzpodbudne podatke o globalnih emisijah toplogrednega plina CO₂. Po manjšem padcu za 0.3 gigatone v letu 2009 (recesija) smo lani v ozračje izpustili skupno kar 30.6 gigaton, ali za 1.6 gigatone več glede na leto prej (+5.5%). Vodilni ekonomist agencije, Fatih Birol je že izrazil presenečenje in skrb glede podatka ter povedal, da ob taki rasti več ne bo mogoče omejiti rasti globalnega segrevanja na zgolj 2° Celzija (Scenarij 2C).

Scenarij je bil kot globalni cilj sprejet med sicer precej medlim podnebnim vrhom v Kopenhagnu decembra 2009. Vsako povišanje globalne temperature nad 1°C bi v poletnem času stopilo polarni led in potopilo nizkoležeče otoške države, številnim regijam pa prineslo poletni vročinski val, sušo in požare. Dvostopinjsko povečanje bi pomenilo reden pojav temperatur okoli 40°C v obmorskih delih Evrope, ter presušitev "Zemljinih pljuč" - amazonskega deževnega gozda. Tri stopinje več, kar je zdaj najbolj verjetni scenarij za do konca stoletja, bi ob že naštetem povzročile pojav puščav v velikem delu južne Afrike in jugovzhodne ZDA, ter presahnitev čezatlantskega morskega toka. Za štiri- ali večstopinjsko povečanje ne želite niti slišati.

Večina rasti (~3/4) pride iz držav v razvoju in nastane ob izgorevanju fosilnih goriv za potrebe pridobivanja električne energije. Agencija je med pregledom načrtov za izgradnjo novih elektrarn ugotovila, da jih bo kar 80% termoelektrarn, obratovale pa naj bi globoko v drugo polovico desetletja. Zadnji incident z nuklearko št. 1 v Fukušimi je zaustavil nuklearne programe številnih držav, zato bo večino bremena odpadlo na obnovljive vire (sončna energija, hidroelektrarne, elektrarne na plimovanje, vetrnice, geotermalna energija, biomasa). Premik v to smer bi zahtevel korenite posege s strani velesil, ki pa za zdaj čakajo in raje izdajajo nova dovoljenja za iskanje naftnih rezerv v najbolj oddaljenih delih planeta.

Razvite države ob leta 1990 sicer beležijo padec izpustov CO₂, vendar je glavni razlog za zmanjšanje selitev proizvodnje v jugovzodno azijo in ne prehod na obnovljive vire.