Sodišče EU odpravilo direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov

Sodišče Evropske Unije je v današnji sodbi direktivo EU o obvezni hrambi prometnih podatkov označilo za izjemno resen poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov in jo odpravilo.

Hramba zgodovinskih podatkov o uporabi komunikacijskih naprav v obliki, kot jo med drugimi prakticira tudi Slovenija, je v nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah, so zapisali, saj predstavlja nesorazmeren poseg v človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov.

Spomnimo, direktiva že od l. 2006 določa, da morajo telekomunikacijski operaterji prometne podatke o vaših klicih in dostopih do interneta hraniti najmanj šest mesecev in največ dve leti. Podatki morajo biti na voljo organom pregona za odkrivanje storilcev resnih kaznivih dejanj.

Sodišče je takšen poseg označilo kot pretiran. Direktiva namreč ne pove, koliko časa je potrebno hraniti te podatke glede na tip podatka in glede na resnost kaznivega dejanja. V Sloveniji operaterji omrežij podatke nastale v zvezi s telefonijo hranijo še 14 mesecev po nastanku, ostale podatke pa 8 mesecev. Zmotilo jih je tudi, da direktiva ne pove, pod kakšnimi pogoji lahko organi pregona dostopajo do omenjenih podatkov. Tako ni bilo jasno zahtevano, da potrebuje na primer policija za dostop do podatkov odredbo sodišča (kot v Sloveniji do nedavne sodbe US), niti ne določa, katera so resna kazniva dejanja (pri nas vse, kar se preganja po uradni dolžnosti), čeprav bi morala, saj je takšen ukrep za preganjanje bagatele očitno nesorazmeren.

Obenem sodnike skrbijo ohlapni pogoji zaščite podatkov. Telekomunikacijskim operaterjem direktiva namreč dovoljuje, da se lahko o strogosti varnostnih ukrepov za preprečitev nepooblaščenega dostopa do podatkov odločajo tudi na podlagi ekonomskih dejavnikov. Povedano drugače, če je varnostni ukrep za hrambo podatkov predrag, ga operaterju ni treba uveljaviti. Direktiva operaterjem prav tako ne nalaga popolnega uničenja podatkov po koncu rokov za njihovo hrambo.

Sodišče je v sodbi sledilo argumentom generalnega pravobranilca P. Cruza Villarone, ki je konec lanskega leta opozoril na neskladnost direktive. Direktivo so zato odpravili, kar pomeni, da se vzpostavlja stanje, kot da je nikoli ne bi bilo. To elegantno reši težave Nemčije in Švedske, ki jima je Komisija grozila z večmilijonskimi uklonilnimi kaznimi, ker direktive nista želeli (ponovno) prenesti v domačo zakonodajo.