Hramba prometnih podatkov kot orodje boja proti piratstvu?

DELO je v petek, 25. novembra 2005 na strani 16 objavilo kratko novico o tem, da je Združenje glasbenih in filmskih založnikov CMBA, katerega člani so Sony, Disney, BMG, EMI in podobne korporacije, na evropske parlamentarce naslovilo pismo, v katerem jih prosi, naj se zavzamejo za ohlapnejšo razlago direktive o hranjenju telekomunikacijskih podatkov. Združenje si namreč obeta, da bi bilo s pomočjo prometnih podatkov lažje preganjati kršitelje avtorskopravne zakonodaje, predvsem uporabnike P2P omrežij.

Da se na tem področju morda dejansko obetajo spremembe in da se prometni podatki v EU ne bodo hranili le za potrebe boja proti terorizmu, pač pa tudi boja proti nelegalnemu izmenjevanju avtorsko zaščitenih datotek preko P2P omrežij, pa kaže tudi novica objavljena na Open Rights Group.

Omenjena organizacija namreč poroča, da je komite Evrospkega parlamenta za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) 24. novembra podprl idejo o razširitvi seznama "resnih kaznivih dejanj" zaradi katerih bi se smelo hraniti prometne podatke. Med ta kazniva dejanja naj bi sedaj spadala vsa, za katera se lahko izda evropski zaporni nalog. Le-ta se lahko izda za storilce kaznivega dejanja, ki so pravnomočno obsojeni na najmanj 4 mesece zapora, oziroma pri sumu kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen najmanj enega leta zapora. Pri Open Rights Group so mnenja, da bo takšna interpretacija resnih kaznivih dejanj pokrivala tudi piratstvo.

Kaj o kršitvah avtorskih pravic pravi slovenska kazenska zakonodaja? 160. člen KZ pravi: "kdor neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov, RTV oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let" (v primeru velike premoženjske vrednosti, pa je zagrožena zaporna kazen do petih let). Kaj sta večja ter velika premoženjska vrednost, pa je določeno v 126. členu KZ. Za večjo premoženjsko vrednost se šteje znesek, ki presega pet povprečnih neto plač na zaposleno osebo, za veliko pa znesek, ki presega petdeset povprečnih neto plač na zaposleno osebo. Po podatkih Statističnega urada povprečna neto plača za mesec november 2005 znaša 176.573 SIT.

Mimogrede, slovensko ministrstvo za pravosodje je bilo že konec septembra mnenja, da bi bilo treba hrambo prometnh podatkov razširiti za več kot le boj proti terorizmu, zato bo verjetno Slovenija omenjene širitve hrambe prometnih podatkov podprla tudi v bodoče.

S takšnimi ohlapnimi definicijami pa se odločno ne strinja ARTICLE 29 Data Protection Working Party, ki je 21. oktobra 2005 izdala poročilo v katerem se zavzema za hrambo prometnih podatkov zgolj za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, ne pa ohlapno definiranemu "resnemu kriminalu".

Če bo torej predlagano določilo sprejeto, se bodo lahko hranili ne samo prometnih podatki teroristov, pač pa tudi "resnih kriminalcev", to je uporabnikov interneta, ki preko P2P omrežij prenašajo avtorsko zaščitene datoteke v nekoliko večjem obsegu (v vrednosti vsaj 882.865 SIT). Za razliko od Nemčije, kjer je ustavno sodišče julija 2005 razveljavilo evropski zaporni nalog, pa Slovenija verjetno pri doslednejšem preganjanju resnega kriminala - piratstva, ne bo imela večjih pomislekov.

Pa še novica za vse tiste, ki so mnenja, da se bo dalo hrambo prometnih podatkov zaobiti z uporabo anonimizacijskega omrežja Tor: Electronic Frontier Foundation je razvijalcem Tor omrežja sporočila, da zaradi pomanjkanja denarja razvoja Tora žal ne bo mogla več financirati.