Izpostavljenost trdnim delcem v zraku poslabša kognitivne sposobnosti

Škodljivi učinki trdnih delcev v zraku (PM) so obče znani, zato so predpisane tudi sorazmerne stroge meje, nad katerimi zrak štejemo za onesnažen in zdravju škodljiv. Posebej škodljivi so majhni delci, in sicer PM10 (z aerodinamskim premerom pod 10 µm) in PM2,5 (z aerodinamskim premerom pod 2,5 µm). Mejna vrednost za PM10 znaša 40 μg/m³ v koledarskem letu, v dnevu pa 50 μg/m³, a ne več kot 35-krat v letu. Za PM2,5 je letna mejna vrednost 25 µg/m³.

Vplivi na zdravje so številni, letno pa zaradi onesnaženosti zraka s PM umre nekaj milijonov ljudi (v letu 2015 so število smrti ocenili na 4,1 milijona). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da izpostavljenost PM2,5 v 24 urah ne presega 15 μg/m³, v letnem povprečju pa ne 5 μg/m³. Posledice izpostavljenosti PM2,5 niso le dolgoročne zdravstvene težave, temveč lahko tudi kratkoročno vpliva na kognitivne sposobnosti. Raziskovalci z birminghamske univerze so proučevali vpliv izpostavljenosti PM, ki v prostoru nastanejo zaradi gorenja sveče. Rezultati so objavljeni v Nature Communications.

Ugotovili so, da so posamezniki, ki so dihali s PM onesnažen zrak, izkazali slabše rezultate pri testih pozornosti in prepoznavanja izražanja čustev, medtem ko na delovni spomin in psihomotoriko vpliva niso opazili. Vplivi so se pojavili že štiri ure po izpostavljenosti PM. Druge raziskave so sicer pokazale, da dolgoročna izpostavljenost PM vpliva tudi na druge kognitivne funkcije, denimo delovni spomin.

Povečanje koncentracije CO₂, ki je takisto kvarno vpliva na kognitivne sposobnosti, v tej raziskavi ni bilo razlog za opažene učinke, ker so testi potekali štiri ure po izpostavljenosti. Mehanizma delovanja PM niso uspeli odkriti.