Študija: opustitev lastništva vozil in prehod na Uber ali Lyft bi negativno vplivala na okolje

Raziskovalci s prestižne Carneige Mellon Univeristy v Pittsburghu so pod drobnogled vzeli navedbe ponudnikov prevozov na zahtevo, kakršna sta Uber in Lyft, da njihove storitve zmanjšujejo gnečo na cestah in s tem tudi onesnaževanje. Podrobna analiza je pokazala, da je situacija precej kompleksnejša. Onesnaženje zraka zaradi ene vožnje je na ta način res nižje, a so eksternalije bistveno večje. Namesto uporabnika prevoza jih plača družba.

Avtomobili imajo takoj po zagonu, ko so motor še ni ogrel, slabše obratovalne karakteristike. Takrat porabijo več goriva in predvsem izpuščajo bistveno več dušikovih oksidov (NOx), trdnih delcev (PM2.5) in hlapnih ogljikovodikov (VOC), kar so vse problematična onesnažila mestnega zraka. Če bi vsi opustili uporabo osebnih vozil in se prevažali z Uberjem, bi bile emisije navedenih onesnažil 50-60 odstotkov nižje. Stroški onesnaževanja iz tega naslova bi se znižali za 9-13 centov na vožnjo.

Toda po drugi strani odpoved lastništvu avtomobila prinese druge stroške, ki nastanejo zaradi načina delovanja Uberja ali Lyfta. Ocenjujejo, da bi se agregatna poraba goriva zvišala za 20 odstotkov, kar bi odpadlo na čakanje na potnike in vožnjo do njih (deadheading). Hkrati bi opazili 60-odstotno rast eksternih stroškov v obliki več zastojev, nesreč, hrupa in podnebnih sprememb (zaradi povečane porabe goriva, kar vodi do večjih emisij ogljikovega dioksida). V praksi bi to stroške dvignilo za 45 centov na vožnjo. Skupno bi bil torej efekt prehoda na Uber negativen. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da posledice vseh nastalih eksternalij trpi družba, medtem ko jih niti ponudnik niti stranka ne plačata iz lastnega žepa. Gre torej za socializacijo negativnih vplivov na celotno družbo.