Uporaba digitalne tehnologije v starosti korelira z boljšimi kognitivnimi funkcijami

Obsežna pregledna študija, ki so jo objavili v Nature Human Behaviour, prinaša pozitivne novice za starejše uporabnike pametnih telefonov in podobne tehnologije. Meta analiza 136 raziskav, ki se je osredotočala na posledice rabe digitalne tehnologije na starejše od 50 let, je v splošnem odkrila pozitivne učinke. Raziskavo sta izvedla Jared Benge z Univerze v Austinu in Michael Scullin z Univerze Baylor v Wacu v Teksasu. Benge je poudaril, da imamo prvo generacijo starejših oseb, ki uporabljajo digitalna orodja. Njihova uporaba korelira z boljšimi kognitivnimi funkcijami, kar je v nasprotju s strahovi o digitalni demenci in gnitju možganov.

V analizi so proučili 57 študij, ki so skupno vključevale več kot 400 tisoč ljudi po svetu s povprečno starostjo 69 let. Odkrili niso nobenih dokazov za hipotezo o digitalni demenci, ki trdi, da dolgotrajna in redna uporaba digitalne tehnologije pospešuje upad kognitivnih funkcij. Izsledki so bili obratni, in sicer je uporaba računalnika, pametnega telefona ali interneta znižala tveganje za upad kognitivnih funkcij. Vpliv je bil precej močan, in sicer je primerljiv z učinki znižanja krvnega tlaka, fizično aktivnost in leti izobraževanja. Vse to so dejavniki, ki imajo znano pozitiven vpliv na preprečevanje upada kognitivnih funkcij.

Benge je za The Guardian dejal, da gre za dvosmerno odvisnost. Ljudje z boljšimi kognitivnimi funkcijami več uporabljajo digitalne naprave, hkrati pa potem tudi žanjejo posledice njihove uporabe. Ta jim omogočajo, da sodelujejo v kompleksnih aktivnosti in da so v stiku z ljudmi, kar ima samo po sebi dokazano pozitivne učinke.

Ob tem je poudaril, da je pomemben način uporabe. Pasivno konzumiranje vsebin, kot to počnemo s televizijo, verjetno nima pozitivnih učinkov. Aktivna uporaba pa jih očitno ima. Tudi profesor kognitivnih nevroznanosti z UCL Sam Gilbert, ki v raziskavi ni sodeloval, v njej vidi jasno povezavo med uporabo digitalne tehnologije in ohranjanjem kognitivnih sposobnosti v starosti. Dodaja, da vzročna povezanost ni potrjena, zato še ne vemo, kaj je razlog in kaj je posledica.