ICNIRP-ova nova priporočila: 5G in druge mobilne tehnologije ne škodujejo

Včeraj je ICNIRP (Mednarodna komisija za varovanje pred neionizirajočimi sevanji) po sedmih letih pripravljanja izdala nova priporočila glede mej za izpostavljenost elektromagnetnim valovanjem. Kdor je pričakoval bistvene spremembe, bo razočaran, saj nova priporočila v veliki meri sledijo tistim iz let 1998 in 2010, ki jih nadomeščajo. Še vedno pa so slovenske zakonsko določene meje iz leta 1996 strožje od ICNIRP-ovih.

Na področju izpostavljenosti elektromagnetnim valovanjem iz oddaljenih virov, kjer se določajo mejne vrednosti električne poljske jakosti, gostote magnetnega polja in pretoka moči, večjih sprememb ni. ICNIRP ugotavlja, da so priporočila iz leta 1998 v skladu tudi z najnovejšimi znanstvenimi dognanji. Nekoliko pa so zaostrili pravila glede izsevane in absorbirane energije, ki jo oddajajo na primer mobiteli (tako imenovana vrednost SAR), je povedal predsednik komisije Eric van Rongen. Telefoni so dandanes že v skladu s temi mejami, zatrjujejo v organizaciji GSMA, ki združuje proizvajalce. Nova priporočila tako ne vplivajo na uvedbo 5G nič bolj kakor stara, torej da mora spoštovati vse iste predpise, ki veljajo že dobrih dvajset let. "Vemo, da so nekatere skupine zaskrbljene glede varnosti 5G in upamo, da bodo nova priporočila pomagala razjasniti strahove", je dejal van Rongen.

ICNIRP pojasnjuje, da imajo elektromagnetna valovanja radijskih frekvenc na ljudi tri vrste učinkov. Lahko segrevajo tkiva, kar je znani efekt mikrovalovne pečice, in glavni razlog za predpisane meje višjefrekvenčnih valovanj. Pri nižjih frekvencah, torej pod 10 MHz, lahko vplivajo na živčne celice, kar bi občutili kot ščemenje. Ekstremno nizke frekvence se uporabljajo za spremembo permeabilnosti celičnih membran. V nasprotju z ljudskim prepričanjem so višje frekvence neionizirajočih sevanj manj nevarne, ker nad 6 GHz ne prodrejo globlje v kožo, je pa seveda z njimi možno prenašati veliko več informacij. To je osnovno fizikalno dejstvo, ki ga v skrajnosti uporablja tudi vojska, ko za komuniciranje s podmornicami pod gladino uporablja ekstremno nizkofrekvenčna valovanja (nekaj hercev!), ki prodirajo stotine metrov v globino vode, a nosijo vsega nekaj znakov na sekundo.

Pri postavljanju mej je ICNIRP pregledal vse zanesljive znanstvene dokaze. Pri tem so upoštevali izsledke epidemioloških študij, študij na živalih in celicah ter znane biološke mehanizme. Za vse odkrite učinke so potem določili prag, nad katerim se pojavijo (torej ne, da povzročajo škodo, ampak da se sploh pojavijo). Dopustne meje so potem določene z varnostnim faktorjem, ki vpliva variacijo populacije glede na starost, spol, zdravje itd. V Sloveniji pa Uredba iz leta 1996 vključuje še previdnostni faktor, ki še za približno 10-krat znižuje dovoljene obremenitve.

Zaključimo pa s citatom iz sklepa, ki ga ICNIRP zapiše na koncu: "The only substantiated adverse health effects caused by exposure to radiofrequency EMFs are nerve stimulation, changes in the permeability of cell membranes, and effects due to temperature elevation. There is no evidence of adverse health effects at exposure levels below the restriction levels in the ICNIRP (1998) guidelines and no evidence of an interaction mechanism that would predict that adverse health effects could occur due to radiofrequency EMF exposure below those restriction levels."