ESA bo leta 2027 izstrelila in namerno deorbitirala satelit

Vesoljske smeti so resen problem, ki bi lahko v najskrajnejši verziji povsem preprečil polete v vesolje, v nekoliko stvarnejši inkarnaciji pa zgolj povečal število onesposobljenih satelitov zaradi trkov. Eden glavnih virov smeti so odsluženi sateliti, kadar jih ne uspejo pravilno deorbitirati, da bi v celoti zgoreli v atmosferi. Medtem ko v preteklosti temu niso posvečali pozornosti ali pa so satelite v najboljšem primeru dvignili v manj moteče orbite, morajo današnji sateliti imeti izdelan načrt za uničenje po koncu življenjske dobe.

Evropska vesoljska agencija (ESA) je zato leta 2022 predlagala iniciativo Zero Debris Charter, ki bi zagotovila, da po letu 2030 ne bomo več proizvajali vesoljskih smeti. Del teh prizadevanj je tudi misija DRACO (Destructive Reentry Assessment Container Object), v okviru katerega bo ESA leta 2027 v vesolje poslala satelit, da ga bo nato nadzorovano uničila. Satelit bodo po utirjenju nadzorovano deorbitirali in poslali v atmosfero, kjer bo večidel zgorel. To bodo spremljali in merili, za kar bo poskrbela majhna 40-centimetrska kapsula. Celoten satelit bo sicer tehtal 200 kilogramov, imel bo 200 senzorjev in štiri kamere, a nobenega aktivnega pogona ali navigacije. Zanašal se bo na nosilno raketo, ki ga bo vodila 1000 kilometrov visoko.

ESA pojasnjuje, da bodo skušali podatke s satelita pridobiti, preden kapsula čofne v morje. Imela bo tudi padalo, a obstaja možnost težav pri odprtju, zato načrtujejo 20-minutno okno za prenos podatkov med spustom kapsule. Vodja projekta Stijn Lemmens je pojasnil, da pridobivanje podatkov s satelita med vstopom v atmosfero težavno, a da alternativne možnosti ni. Na Zemlji takšnih pogojev ni možno poustvariti, zato je poizkus edina možnost. DRACO bo utirjen v nizko orbito, kar pa ne bo prvi tovrstni poizkus. Leta 2013 je ESA opazovala vstop ATV (Automated Transfer Vehicle) s kamero, ki je bila nameščena nanj, s čimer so pridobili prve tovrstne posnetke.