Japonska je peta država, ki je pristala na Luni

Japoncem se je pristanek sonde SLIM na Mesecu posrečil, toda z napako - njene sončne celice ne proizvajajo energije, kar utegne odpravo močno skrajšati.

7. septembra lani so Japonci opravili eno svojih najpomembnejših vesoljskih izstrelitev doslej. Na raketi H-2A sta namreč poletela zmogljiv rentgenski teleskop XRISM in pa lunarni pristajalnik SLIM. Sonda, katere ime pomeni Smart Lander for Investigating Moon, si je za pot do Meseca vzela več mesecev časa, da je v zameno lahko privarčevala na gorivu. Dragoceni pogon je namreč potrebovala za sam pristanek, saj gre za demonstratorja najnatančnejše tehnologije za spuščanje na lunarno površje doslej. 20-minutni spust je v tem pristopu voden povsem avtomatsko, na podlagi podatkov iz sondinih kamer in radarja, ki jih računalnik primerja z znanimi podatki o topografiji Mesečevega površja, zbranimi z meritvami drugih sond Nase, Jaxe in ostalih vesoljskih agencij. Tako naj bi dosegli natančnost okoli stotih metrov, kar je za razred velikosti bolje kot doslej, ko smo jo merili v kilometrih, kar je Slimu dalo nadimek Moon Sniper.

Pri Jaxi so podvig izvedli v petek popoldne po našem času, ko se je SLIM ob 16.20 uspešno spustil na površje Meseca. Tako je Japonska postala peta država - po Rusiji, ZDA, Kitajski ter Indiji - ki ji je uspelo nadzorovano pristati na našem naravnem satelitu. Dogodek pa ima vseeno črno piko, kajti čeprav je naprava pristanek preživela, je prišlo do neke sorte okvare njenih sončnih celic, ki ne dostavljajo elektrike. Ker imajo baterije na krovu energije za manj kot en dan, to pomeni, da je sonda že prešla v spanec, morebiti večen. Japonski strokovnjaki si prizadevajo ugotoviti, kaj natančno je narobe in upajo, da bi morda lahko napravo vnovič zbudili, če bi se denimo izkazalo, da je panel s celicami zgolj nerodno obrnjen. Ker SLIM s seboj ne nosi drugih znanstvenih projektov, to ni uničujoča težava, toda vendarle bodo morali ugotoviti, kaj je šlo narobe, če želijo pristajalni postopek učinkovito uporabljati v prihodnosti.

Medtem je ameriški zasebni pristajalnik Peregrine, ki je proti Mesecu poletel pred poldrugim tednom in utrpel kritično napako rezervoarjev z gorivom, kar mu je onemogočilo predvideni pristanek na Luni, v četrtek zgorel v Zemljini atmosferi.