Raketa Vulcan uspešno poletela

Po letih zamud so pri ULA naposled uspešno izvedli krstni polet rakete Vulcan, ki s tem postaja naslednica slovitih nosilnih raket Atlas V in Delta IV. Po drugi plati je zasebni lunarni pristajalnik Peregrine utrpel kritično napako in Meseca ne bo dosegel.

Raketno podjetje United Launch Alliance (ULA), ki si ga polovično delita Boeing in Lockheed Martin, je bilo v prvem desetletju po ustanovitvi leta 2006 sopomenka za pošiljanje ameriških vojaških satelitov v Zemljino krožnico, z brezhibnim izkazom nosilnih raket Atlas in Delta. Nato pa je sredi prejšnjega desetletja "od nikoder" prisopihal SpaceX in tožil ameriško vojno letalstvo zaradi ekskluzivne pogodbe z ULA ter zmagal in se na ta način pririnil v izstreljevanje najzahtevnejših tovorov. V ULA so morali pljuniti v roke in sestaviti napravo, ki naj bi konkurirala Falconu 9, in rezultat je nosilna raketa Vulcan, ki so jo predstavili leta 2015. Prvi poleti so bili predvideni že nekje v okolici leta 2019, štiriletna zamuda pa je šla v mnogočem tudi na račun težav pri snovanju motorjev BE-4, ki so jih za ULA napravili pri Blue Originu, saj nameravajo v Amazonu s pomočjo vulcanov sestaviti tudi svojo mrežo satelitov Kuiper. Skupina inženirjev, ki si je ob prvem poletu oddahnila, je bila tako presneto obsežna.

Prva raketa Vulcan se je z izstrelišča Cape Canaveral pognala včeraj zjutraj, ob 8.18 po našem času. Oba motorja BE-4 sta delovala brezhibno, s čimer gre za prvo ameriško raketo na metan, ki je brez problemov dosegla orbito. Tudi druga stopnja, Centaur z dvema vodikovima motorjema RL10, je delovala brez težav in s tremi prižigi razposlala naokrog kopico uporabnega tovora. Med drugim tudi kapsulo s pepelom nekaj čez 200 ljudi, ki bo "večno" krožila okoli Sonca. Brezhiben uspeh Vulcana je odlična popotnica za napravo, ki ima že rezerviranih prek 70 odprav, med drugim 23 s strani ameriške vojske. Dodaten dejavnik je dejstvo, da Boeing in Lockheed Martin firmo sedaj prodajata in prav od tega poleta, katerega datum se je že res neprijetno dolgo zamikal, je bila v mnogočem odvisna usoda podjetja ter posla.

Med tovori na krovu Vulcana pa eden še posebno izstopa: lunarni pristajalnik Peregrine, ameriškega zasebnega podjetja Astrobotic. Gre namreč za prvi ameriški pristajalnik za Mesec po več kot pol stoletja, v katerega je bilo uperjenih še posebej veliko oči po tem, ko so se podobna druga zasebna plovila, kot sta izraelski Beresheet in japonski Hakuto-R, neslavno razletela na površju. Sedaj je videti, da Peregrine sploh ne bo poskusil pristati, kajti v ponedeljek so odkrili grdo napako na rezervoarjih goriva, ki naj bi posledično odtekalo, kar napravi onemogoča pristati. To je precej boleče za vse, ki so imeli na Peregrinu svoje raziskovalne projekte - 20 jih je vseh skupaj. Med drugim za Naso, ki jih je imela 5. Inženirji se tako sedaj trudijo rešiti vsaj nekatere projekte na način, da bodo meritve izvajali v vesolju.