Virtualni vplivneži ogrožajo človeške vplivneže

Vplivneži so postali velik posel, del ekonomije ustvarjalcem vsebin z globalnim obsegom približno 20 milijard dolarjev. Za objave vplivnežev, ki imajo več sto tisoč sledilcev, oglaševalci plačujejo tisoč in več dolarjev, če v njih reklamirajo njihove izdelke. A za bleščečo zaveso se skriva tudi neizprosen boj in konkurenca, ki je v minulem letu dobila nove igralce - umetno inteligenco, razkriva Financial Times.

Aitana Lopez je vplivnica, ki ima 200.000 sledilcev, za posamezno objavo pa prejme 1000 dolarjev od oglaševalcev. Edina posebnost je, da Aitane Lopez ne moremo prijeti. Gre za virtualno vplivnico, ki jo je ustvarila agencija The Clueless iz Barcelone. Podobnih primerov je še več, vsem pa je skupna groza, s katero navdajajo resnične, človeške vplivneže. Ti so ugotovili, da jim virtualni vplivneži odžirajo čedalje večji kos pogače. Generativna umetna inteligenca lahko objave proizvaja v sekundah, ustvarjanje podob, videoposnetkov in slik pa tudi ni več zelo naporno. Hkrati lahko to počne vsakdo oziroma je takšno početje veliko bolj podobno službi od 9. do 17. ure kakor pa celodnevnemu življenjskemu slogu vplivnežev, ki mnogokrat sploh ni luksuzno in enostavno življenje.

Velike znamke se čedalje pogosteje povezujejo z virtualnimi vplivneži. Poudarjajo, da gre za povečevanje vidnosti znamk, ne pa klasično oglaševanje. O tem bi lahko razpravljali, a dejstvo je, da so virtualni vplivneži pogosto cenejši od človeških, obenem pa vsaj toliko učinkoviti in prepričljivi. Hkrati so bistveno predvidljivejši in varnejši, kar je znamka še posebej pomembno. Virtualni vplivneži, ki jih proizvajajo uveljavljene in odgovorne agencije, so jasno označeni. Kadar pa ti izvirajo iz manj nadzorovanih okolij, je ločnica (pogosto namerno) zabrisana.