Ruski poskus pristanka na Luni spodletel

Poskus ruske vesoljske agencije, da bi po skoraj pol stoletja vnovič pristali na Mesecu, se je očitno sfižil, kajti sonda Luna-25 se je najverjetneje raztreščila na površju.

10. avgusta je iz kozmodroma Vostochny na vzhodu Rusije poletela raketa Soyuz z lunarno sondo Luna-25 na krovu. 1750-kilogramska naprava je bila dolgo v razvoju, saj sta se izdelava in priprava misije zaradi šibkega ekonomskega stanja Rusije ter njene vesoljske agencije zavlekli za poldrugo desetletje. Kljub temu so imeli Rusi z odpravo velike načrte. Najprej zaradi stvarnega tehničnega podviga, s katerim bi sonda pristala v predelu južne polarne regije, česar doslej ni storil še nihče. Drugič zaradi propagandnega učinka, saj bi šlo za prvi ruski pristanek na Mesecu po skoraj pol stoletja, ko je leta 1976 tam pristala predhodnica, Luna-24.

Toda sedaj vse kaže, da se je misija ponesrečila. Sonda je sicer 16. avgusta prispela do našega naravnega satelita in se vtirila v njegovo krožnico. Toda ob sobotnem manevru usmerjanja naprave v natančnejšo pristajalno orbito je očitno prišlo do napake, saj so nekaj po opoldnevu po našem času nadzorniki z njo izgubili stik. Danes zjutraj so iz Roscosmosa na kratko sporočili (prevod), da možnosti za ponovno vzpostavitev zveze ni več in da je Luna-25 katastrofalno trčila ob površje. Sedaj se trudijo ugotoviti, kaj je šlo narobe. Vsekakor gre za grd udarec za rusko agencijo, ki si na vse kriplje prizadeva sproducirati kakršenkoli uspeh, medtem ko jo zaradi ruske invazije na Ukrajino zapuščajo nekdanji mednarodni partnerji. ESA se je zaradi tega odrekla eksperimentu na Luni-25, Američani pa bi v složnejših časih bržkone rade volje odstopili zmogljivosti svojega komunikacijskega sistema za globoko vesolje.

Rusi so z Luno-25 sicer skušali prehiteti Indijce, ki so svojo odpravo Chandrayaan-3 izstrelili sredi julija in bodo poskusili pristati v prihajajočem tednu. Čez slab teden naj bi za nameček poletel tudi japonski lunarni pristajalnik SLIM.