Ponovitev eksperimenta superprevodnosti pri sobni temperaturi neuspešna

V reviji Nature so objavili negativen rezultat, kar se zgodi sila redko. To pot je razlog več kot dober, saj gre za že četrto dejanje v sagi o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki so jo pred tremi leti domnevno odkrili na Univerzi v Rochestru. Kitajska skupina z univerza Nanjing je sedaj neodvisno sintetizirala enako snov in jo preizkusila pod enakimi pogoji, a superprevodnosti ni opazila. Zgodba postaja čedalje bolj zapletena.

Ko je skupina pod vodstvo Range Diasa poročala o odkritju, je v znanstveni srenji završalo. Sicer je spojina iz ogljika, vodika in žvepla superprevodnost izkazovala le pod ekstremnimi tlaki, a je bilo to vendarle prelomno odkritje. A kmalu se je pokazalo, da so prelomili tudi znanstveno etiko, saj je imel članek pomanjkljivo opisane metode in obdelavo podatkov. Ker skupina ni uspela zadovoljivo pojasniti, kako so meritve obdelali, interpretirali in ker niso priložili vseh podatkov, je bil naposled članek umaknjen. Uredništvo revije in širša znanstvena skupnost sta izgubila zaupanje v rezultate.

To se zgodi, a precej bolj nenavadno je bilo nadaljevanje. Marca letos so v isti reviji isti raziskovalci objavili nov članek, s katerim so dokazovali, da je material v resnici superprevoden. Recenzentski postopek je bil v tem primeru še strožji kot po navadi, a so na koncu uspeli prepričati vse recenzente, da so podatki robustni. Sedaj se to spreminja še četrtič. Raziskovalna skupina z Univerze Nanjing je namreč sintetizirala material po enakem postopku in ga tudi karakterizirala. Meritve so pokazale, da gre z visoko verjetnostjo za enak material - torej bi se moral obnašati enako. Rentgenske strukture, ramanska spektroskopija - vse kaže, da je struktura resnično enaka. Celo barvne spremembe so bile enake, ko so ga izpostavili visokemu tlaku.

Umanjkala pa je tista ključna podrobnost. Meritve so pokazale, da superprevodnosti ni. Nobenih faznih prehodov niso zaznali, le zvezno spreminjanje prevodnosti. Celo ko so vzorec ohladili vse do -271 °C, saj pri nizki temperaturi čedalje več snovi deluje superprevodno, niso odkrili nič. To sicer ni stoodstoten dokaz, da je ekipa Range Diasa ponarejala podatke niti da snov ni superprevodna, je pa zelo močan indic. Morda je material tako zelo občutljiv, da že majhne spremembe v sinteznem postopku - tudi sreča - vplivajo na njegove lastnosti. Kaj podobnega se je že dogajalo, saj so na podoben način odkrili vulkanizacijo, pa tudi kakšen katalizator v organski kemiji, a to pot je naključij čedalje več - preveč. Žogico ima ponovno skupina iz Rochestra, ki bo morala predložiti res trdne dokaze in predvsem recepture. V znanosti so odkritja namreč potrjena šele, ko so potrjena neodvisno.