Epilog afere superprevodnost: Ranga Dias kršil znanstveno integriteto

Univerza v Rochestru je končala interno preiskavo dogajanja v skupini Range Diasa, ki je v več člankih zatrjeval odkritje superprevodnika pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi trije članki umaknjeni. Čeprav podrobnosti preiskave niso znane in verjetno nikoli ne bodo, je končni sklep poznan. Ranga Dias je kršil znanstveno integriteto in pravila na univerzi, zato je njegova raziskovalna kariera bržkone zapečatena.

Preiskava na univerzi resda ni javna, a veliko je razkrila tudi novinarska ekipa v Nature. Ta je najbolj kritična do Diasa, a niti univerza niti Nature nista ušla kritikam površnega dela. Univerza je Diasa preiskovala že po prvih dveh objavljenih člankih, ki sta bila pozneje umaknjena, a tedaj ni odkrila nobenih nepravilnosti. Članki se umikajo, kadar njihovi sklepi niso več zanesljivi, razlogov za to pa je več in po navadi ne gre za prevare in zavestne manipulacije. To pot pač.

Zadnja preiskava, ki so jo začeli po še tretjem umaknjenem članku, je namreč to potrdila. V Nature pa so ugotovili, da je Dias zavajal tudi svoje doktorske študente, ki so bili soavtorji članka. Trdil je, da so nekateri podatki še iz časa, ko še ni imel svojega laboratorija, torej jih niso mogli videti ali preveriti. V drugih primerih je Dias očitneje manipuliral in zavestno zavajala s predstavitvijo dela iz laboratorija.

Dias je na univerzo v Rochesteru prispel s Harvarda, kjer je bil podoktorski sodelavec. Raziskoval je spojine ogljika, žvepla in vodika (CSH), ki naj bi izkazovale superprevodne lastnosti pri sobni temperaturi, a pod visokim tlakom. Študentje, ki so bili soavtorji članka, tega v laboratoriju niso videli. Dias jim je osnutek članka poslal ob 17.13, že tri ure pozneje pa je članka oddal v revijo. Ko so ga povprašali, od kod mu podatki, je vedno trdil, da gre za podatke iz leta 2014, ko še ni delal na univerzi v Rochestru. Tedaj so mu študentje še verjeli, danes je drugače, pa čeprav je Dias s kolegom Ashkanom Salamatom ustanovil podjetje Unearthly Materials, ki naj bi komercializiralo superprevodne materiale.

Tudi v Nature so po javnem nasprotovanju Jorgeja Hirscha in Dirka van der Marela, ki sta javno napadla članek, postali pozorni na navedbe in naročili izredno, poobjavno recenzijo. V njej sta dva recenzenta izrazila utemeljen sum, da so bili podatki prirejeni. Tudi ko so Diasa pozvali, naj predloži surove podatke, so dobili "meritve", ki jim niso mogli verjeti. Nenavadno je že to, da je Dias izdelal vse grafe za članek kar sam - po navadi tega ne počno vodilni raziskovalci, temveč podoktorski sodelavci ali študentje, ki dejansko merijo.

Poleg člankov o CSH je bil naposled umaknjen tudi zadnji članek o superprevodnem LuH. Meritve materiala, ki so ga kupili kar od komercialnega dobavitelja, so bile obremenjene s sistematičnimi napakami, a Diasa to ni ganilo. Študentje so izpostavljali težave, Dias pa jim ni želel prisluhniti. Sčasoma je študente zaskrbelo tudi za lastne kariere, saj je kazalo, da bodo njihovi doktorati polni neuporabnih, lažiranih podatkov. Začeli so tudi sproti dokumentirati, kako poteka korespondenca z Diasom in kako jih ne posluša. Ko je Dias zahteval oddajo članka, so študentje nasprotovali, a na koncu niso mogli storiti nič. Marca lani objavljeni članek je bil seveda na koncu umaknjen, ko so na dan pricurljale vse nepravilnosti. Ko je univerza začela še četrto preiskavo, so prvikrat intervjuvali tudi študente. Kmalu je postalo jasno, da je v laboratoriju nekaj zelo narobe. Dias je manipuliral do konca in študentom kazal prirejeno korespondenco z Nature.

Na koncu so študentje v Nature poslali pismo, v katerem so zahtevali umik članka, čeprav jim je bil Dias zagrozil, da tega ne smejo. Univerza jih je vendarle podprla. Dias je izgubil vsa mentorstva, dostop do laboratorija in ne uči več nobenega predmeta. Njegova usoda je pod vprašajem.