Nemčija zaprla še zadnje jedrske elektrarne

Danes je Nemčija iz omrežja izključila še zadnje tri jedrske elektrarne (Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland), ki so delovale v državi. S tem se je zaključil desetletje trajajoč prehod z jedrske energije na alternative, ki ga je formalno začela resolucija zveznega parlamenta 30. junija 2011. To je bila neposredna posledica nesreče v japonski Fukušimi, kjer se je zaradi cunamija ter izpada električnega omrežja in generatorjev v tamkajšnjih reaktorjih temperatura povišala do ravni, ki je povzročila tri eksplozije vodika, ki pri povišanih temperaturah nastaja v reakciji med cirkonijem in vodo.

Prizadevanja za odstop od jedrske energije so se v Nemčiji začela že na prelomu tisočletja, a se je javno mnenje v to smer nagnilo šele po Fukušimi, pri čemer pa še zdaleč ni bilo enotno. Zadnjim trem jedrskim elektrarnam so novembra lani izredno podaljšali delovanje še do 15. aprila 2023. Njihova proizvodnja energije je v Nemčiji obsegala šest odstotkov, ki jih bo treba sedaj nadomestiti. Pred dvajsetimi leti so nemške jedrske elektrarne zagotavljale približno tretjino vse električne energije, sedaj pa to vrzel premoščajo vetrne, sončne in elektrarne na biomaso. Znižanje porabe premoga pa je večinoma nadomestil zemeljski plin.

Odklop elektrarn iz omrežja se bo začel danes okoli 22. ure. V Isarju 2 bodo tedaj začeli zmanjševati proizvodnjo za 10 MW na minuto. Ko bo moč dosegla 30 odstotkov nazivne moči, se bo elektrarna izključila iz omrežja. To je običajen postopek, ki ga izvedejo pred vsakim remontom, a to pot mu ne bo sledil ponovni zagon. V naslednjih petnajstih letih bodo elektrarne tudi fizično demontirali.

Nemčija je sicer tako velika država, da je v nekaterih primerih enostavneje električno energijo uvažati kakor prenašati. Sever ima spričo vetrnih elektrarn presežke energije, zato morajo posamezne vetrnice celo odklapljati, medtem ko mora jug Nemčije energijo uvažati. Prenosne kapacitete namreč niso zadostne, da bi lahko vso energijo s severa poslali na jug. S podobnimi težavami se sooča tudi Norveška. Minulo poletje je bila v Nemčiji situacija še posebej napeta, ker so tudi francoske jedrske elektrarne zaradi nizkih vodostajev in remontov izklapljali. Če je Nemčija leta 2021 iz Francije uvozila 9,8 milijarde kilovatnih ur električne energije, je je lani le 3,7 milijard kilovatnih ur. Še vedno pa je Nemčija lani kar tretjino električne energije proizvedla iz premoga. Na drugem mestu je veter (24 odstotkov), sledi sončna energija (10 odstotkov). Približno 10 odstotkov porabljene elektrike so Nemci lani uvozili, v skupni bilanci pa so bili še vedno neto izvoznik.