EU lani s sončnimi elektrarnami proizvedla več kot s premogom

V preteklem letu je Evropska unija 11 odstotkov svojih potreb po električni energiji pokrila s sončno energijo, medtem ko je bil prispevek termoelektrarn na premog 10 odstotkov, so izračunali v podjetju Ember. Zmanjšala se je tudi odvisnost od zemeljskega plina, ki je prispeval 16 odstotkov.

Izrazito sta se povečala tudi prispevka hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Največji delež je premog predstavljal leta 2003, v naslednjih dveh desetletjih pa se je ta proizvodnja znižala za dve tretjini. V večini držav je delež premoga zanemarljiv, pomembni izjemi pa sta Nemčija in Poljska, kjer pa poraba premoga takisto pada.

Sončna energija in vetrna energija zlagoma pridobivata iz leta v leto, jedrske elektrarne in hidroelektrarne pa so nadaljevale povratek po katastrofalnem letu 2022, ko so suša in remonti v Franciji močno oklestili njihovo proizvodnjo.

Zanimivo je, da je lani Evropa prejela manj sončnega obsevanja kot leta 2023, a je zaradi izgradnje novih kapacitet proizvodnja kljub temu zrasla. Trenutno je nameščenih 338 GW kapacitet sončnih celic, do leta 2030 pa je evropski cilj 750 GW.