Šesto poročilo IPCC dokončano, stanje ni rožnato

Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih je izdal še sklepni del šestega poročila o stanju podnebja. Peto poročilo je izšlo pred skoraj desetletjem (2014), posamezni deli šestega poročila pa so izhajali v letih 2018-2022. Ti so obravnavali posamezne aspekte podnebnih sprememb, sklepni del pa prinaša sintezo vseh odkritij in širši pogled na vse vplive. Osemnajst sklepov zadnjega dela prinaša najkompaktnejši pregled. Obstaja v dveh delih: krajši 10-stranski povzetek za odločevalce in obsežnejši 50-stranski povzetek.

Obeti niso rožnati. Poročilo ugotavlja, da je človeška aktivnost neizpodbitno povzročila globalno segrevanje, ki je v letih 2011-2020 v primerjavi s predindustrijsko dobo (1850-1900) znašalo 1,1 °C. Če se bo koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi še naprej povečevala, se bo segrevanje nadaljevalo. K sreči obstajajo načini, kako znižati izpuste in s tem preprečiti nadaljnje povečevanje koncentracije, a jih ne izvajamo. Kljub napredku, ki ga poročilo ne zanika, ta ni zadosten, da bi segrevanje ustavili pri 1,5-2,0 °C. Da bi to dosegli, bi bili potrebni takojšnji in temeljiti ukrepi v vseh sektorjih, ki prispevajo k izpustom. V številkah to pomeni, da bi morali do leta 2030 izpuste znižati za petino, do leta 2035 pa za tretjino v primerjavi z letom 2019, da bi segrevanje ustavili pri 2 °C. Za zajezitev pri 1,5 °C bi moralo znižanje znašati kar 60 odstotkov.

Poročilo jasno pove, da so podnebne spremembe grožnja za človeško blagostanje in bivanje. Okno, v katerem še imamo priložnost ukrepati in zagotoviti trajno prihodnost, se zapira. Ukrepi tega desetletja bodo imeli daljnosežne posledice, omejujoč dejavnik pa ni tehnologija ali znanje, temveč motivacija oziroma pripravljenost.