Začenjajo se klinični testi cepiva proti lymski boreliozi

Medtem ko proti klopnemu meningitisu že vrsto let obstaja učinkovito cepivo, je njihova druga nadloga brez preventive. Lymsko boreliozo povzročajo bakterije, ki živijo v klopih, in se po ugrizu prenesejo v človeka, če je bil klop prisesan več ur. GlaxoSmithKline je svoje cepivo proti boreliozi (LYMErix), ki je bilo razvito v 90. letih, leta 2002 umaknil s trga. Čeprav je bilo leta 1998 odobreno cepivo 75-odstotno učinkovito, so ga zaznamovali kasneje ovrženi očitki o resnih stranskih učinkih, zato ga je proizvajalec spričo slabe prodaje in tožb umaknil. Borelioza tedaj v javnosti ni bila sprejeta kot resna nadloga. Dvajset let pozneje se začenjajo klinični testi drugega cepiva proti boreliozi.

V ZDA in Evropi bodo do konca leta 2024 preverjali delovanje novega cepiva VLA15, ki ga razvijata Pfizer in Valneva. V prvi fazah testov niso našli hujših stranskih učinkov, zato je sedaj čas za preizkus učinkovitosti in varnosti v večjem merilu. Pričakujejo, da bo k preizkusu pristopilo 18.000 ljudi iz Evrope in Severne Amerike. Klinični testi bodo potekali v Nemčiji, Švedski, na Poljskem, Nizozemskem, Finskem in v severovzhodnih ZDA. Udeleženci bodo dobili tri odmerke cepiva (ali placeba), prihodnje leto pa še poživitvenega. Sodelujejo lahko ljudje, ki so starejši od pet let.

VLA15 je šestvalentno (ščiti pred šestimi variantami bolezni) rekombinantno proteinsko cepivo. Cepivo je usmerjeno proti proteinu OspA, ki ga imajo na svoji površini bakterije, ki povzročajo bolezen. Na podoben način je delovalo že prvo cepivo, a je novo prilagojeno tako, da niti teoretično ne bi moglo sprožiti imunskega odziva, ki bi lahko povzročil hude stranske učinke. Po cepljenju človek razvije protitelesa proti proteinu bakterije. Ko ga klop ugrizne, ta posrka tudi ta protitelesa, ki potem napadejo bakterije v njegovih prebavilih, še preden bi se te lahko prenesle na ljudi.

Letos so boreliozo v Sloveniji identificirali 2670 ljudem.