Vrhovno sodišče začasno blokiralo teksaški zakon o prepovedi moderiranja vsebin na družbenih omrežjih

Vrhovno sodišče v ZDA je odločilo, da razvpiti teksaški zakon o prepovedi moderiranja vsebin na družbenih omrežjih, ne more stopiti v veljavo. Sodišče ni razsojalo vsebinsko, temveč je izdalo začasno odredbo, ki blokira zakon, dokler zvezna sodišča ne odločijo o širšem primeru. V vsakem primeru pa je pričakovati, da bo naposled o ustavnosti novega zakona razsojalo tudi vrhovno sodišče.

Zakon HB20 spletnim platformam, kamor na primer uvrščamo Facebook ali Twitter, prepoveduje moderiranje vsebin ali njihovo odstranjevanje glede na uredniško politiko. To poenostavljeno povedano pomeni, da bi lahko odstranjevali le vsebine, ki očitno kršijo zakon, ne bi pa mogli moderirati ostalih spornih primerov, kot je širjenje neresnic, razpihovanje sovraštva, teorije zarote itd. V praksi bi to pomenilo, da bi se na straneh lahko razraščale neonacistične vsebine, teorije zarote, proruska propaganda v zvezi z vojno v Ukrajini itd. Upravljavci družbenih omrežij, med njimi Amazon, Facebook, Google in Twitter, so v pismu sodišču zatrjevali, da bi jih zakon prisilil, da na svojih strežnikih gostujejo na primer zanikovalce holokavsta in nagovarjanje otrok k bulimiji (to sta res skrajna primera).

Teksaški tožilec Ken Paxton se je na to odzval s pojasnilom, da bi podjetja še vedno lahko blokirala celotne kategorije. Če se odločijo, da pornografija ali objave tujih vlad (vseh) niso zaželene, lahko to storijo tudi pod zakonom HB20. Ne morejo pa selektivno odstranjevati posameznih vsebin. Sodišče je s 5 glasovi za in 4 proti odločilo, da se blokada zakona podaljša do vsebinske odločitve zveznih sodišč. Teksas je to blokado, ki jo je prvo izreklo prvostopenjsko sodišče, izpodbijal. Zvezno sodišče jo je nato odpravilo, a so se na vrhovno sodišče obrnili NetChoice in Computer and Communications Industry Association (CCIA).

Zaradi zelo različnih mnenj konzervativnih držav na eni strani ter tehnoloških gigantov in progresivnih držav na drugi strani, se bo primer zagotovo zaključil na vrhovnem sodišču. Ključno vprašanje je, ali je moderiranje vsebin na zasebnih platformah kršitev svobode izražanja in cenzura ali ne. Za majhne platforme in za medije dileme ni, velike platforme pa počasi prevzemajo lastnosti javnih prostorov, kjer situacija ni tako enoznačna.