Teksaški zakon o omejitvi moderiranja na družbenih omrežjih na drugi stopnji potrjen

Kontroverzni tekaški zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij prepoveduje moderiranje in odstranjevanje uporabniških vsebin zaradi njihove ideološke vsebine in bi lahko postal zgled tudi za druge zvezne države z republikansko oblastjo, je dosegel pomembno zmago. Ameriško prizivno sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča in zakon ocenilo kot skladen z ustavo in pravnim redom. Ker je odločitev v nasprotju z razsodbami nižjih sodišč in drugih prizivnih sodišč v podobnih primerih (npr. floridskem zakonu), pa tudi ker se bodo tehnološki velikani zagotovo pritožili, bo končno besedo zagotovo imelo vrhovno sodišče, kjer imajo večino konservativni sodniki. To je zakon sicer že začasno blokiralo, a ne iz vsebinskih razlogov, temveč proceduralnih, dokler prizivna sodišča ne sprejmejo vsebinskih odločitev. To se je sedaj zgodilo.

Prihodnje leto bo gotovo ključno za prihodnost svobode in nivoja izražanja na internetu. Medtem ko teksaški zakon podjetjem omejuje poseganje v sporočila, v demokratskih zveznih državah zahtevajo več nadzora in aktivnosti gigantov pri odstranjevanju sovražnega govora in neresnic. Ključno vprašanje interpretacije je, kaj so upravljavci družbenih omrežij. Če so to zgolj zasebna podjetja, lahko ta v svojih prostorih in na svojih platformah odstranjujejo vsebine, ki jim niso povšeči. Če pa so njihove platforme javni prostor ali dobrina, veljajo strožje omejitve poseganja. Po eni strani telefonska podjetja ne smejo posegati v vsebino pogovorov, po drugi strani pa zasebne televizijske postaje z uredniško politiko določajo, kaj je zaželeno na njihovih valovih. A družbena omrežja načeloma nimajo urednikov, kar je ključna razlika, imajo pa moderatorje.

Tehnološki giganti in nekateri pravni strokovnjaki so utemeljitev zadnje razsodbe označili kot skrpucalo, ki da podjetjem v orwellovski maniri zapoveduje, kaj morajo objavljati. Zakon naj bi kršil njihovo pravico do svobode govora, ki jo zagotavlja prvi amandma in jo imajo tudi podjetja. Strokovnjaki opozarjajo, da cenzuro, ki jo domnevno odpravlja zakon, lahko izvaja le država, ne pa zasebna podjetja. V različnih zveznih državah je trenutno v proceduri več kot 100 zakonov, ki na različne načine urejajo svobodo objavljanja na internetu.