Plovilo Starliner naposled uspešno prispelo do ISS

Boeingu in Nasi je v tretje vendarle uspelo pripeljati vesoljsko kapsulo Starliner do Mednarodne vesoljske postaje in se spojiti z njo, čeprav tudi tokrat ni šlo povsem brez problemov. Če bo vse po sreči, bo jeseni prevažala prve astronavte in Nasina potreba po ruskih sojuzih bo dokončno zgodovina.

Nasino prisilno sodelovanje z ruskim Roskozmosom verjetno ni obdobje, ki se ga bodo Američani spominjali s ponosom. Vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle leta 2011 pa do predlanskega zgodovinskega prvega poleta SpaceXove kapsule Crew Dragon z ljudmi namreč niso imeli lastnega sredstva za transport astronavtov v vesolje, zato so morali drago kupovati sedeže v sojuzih. Razvoj ameriškega plovila se je na koncu sožil na SpaceX in pa Boeing, s kapsulama Crew Dragon in CST-100 Starliner. Da gre prvemu odlično, vidimo vsakih nekaj mesecev, ko s Crew Dragonom v krožnico odpotuje nova skupina srečnežev, med katerimi so tudi že zasebniki, ki se podijo po orbiti. Starlinerjeva pot pa je po drugi strani ... malo počasnejša. Oziroma v bistvu križevpot.

Prvi testni polet brez posadke, decembra 2019, je bil poln hudih problemov; plovilo je še pred srečanjem z ISS nemočno obtičalo v vesolju in ko so ga naposled uspeli spraviti nazaj na tla, so preiskave pokazale, da bi se podvig lahko končal tudi katastrofalno. Vsaj dve grdi programski napaki sta namreč povzročili, da je plovilu zmanjkalo goriva, v najslabšem primeru pa bi lahko sprožili tudi nehoteno prižiganje motorjev, kar bi bilo v bližini vesoljske postaje lahko usodno. Drugi poskus, lanskega avgusta, ni potekal tako burno - ker raketa sploh ni zapustila tal. Nekaj ur pred poletom je namreč 13 ventilov za gorivo odpovedalo poslušnost in ves sistem je moral nazaj v servisno halo na podroben pregled in popravilo. To pot jo je zagodla vlaga, ki je na omenjenih ventilih sprožila korozijo.

Tretji polet odprave, sicer imenovane Orbital Flight Test-2, je potekal v petek, ko se je nekaj minut pred eno ponoči po našem času s Cape Canaverala dvignila raketa Atlas 5. Kapsulo s servisnim modulom je potisnila do dobrih 180 kilometrov višine, nakar je Starliner pot proti ISS nadaljeval sam. Tu je že prišlo do prvih problemov, saj se 2 od 12 glavnih motorjev nista prižgala, toda plovilo je klub temu neovirano nadaljevalo 25-urno pot do postaje, ker so njegovi sistemi zasnovani z dobršno mero redundance v mislih. Kaj natančno je z motorji narobe, morda sploh ne bomo izvedeli, ker so del servisnega modula, ki bo ob vrnitvi na Zemljo odvržen. Trenutno se v Nasi in Boeingu skušajo domisliti načina, na katerega bi napako lahko diagnosticirali s postaje.

Tudi priklop na ISS ni deloval povsem po pravilih. Crknila sta še dva potisnika za prilagajanje smeri, posadka ISS pa je morala ponoviti tudi postopek razpiranja Stalinerjevega mehanizma za spajanje. Naposled je bil v soboto ob pol treh ponoči po našem času Starliner pripojen. Odprli so tudi že vrata in "pozdravili" lutko v sedežu, ki je namenjena beleženju obremenitev. Plovilo bo sedaj predvidoma pet dni delalo družbo postaji, nakar se bo vrnilo na tla, v puščavo Nove Mehike. Če ne bo novih resnejših nepredvidenih dogodkov, bi lahko prva odprava z ljudmi na Starlinerju poletela še pred koncem tega leta.