Firefox 100 je tu

Odkar je Firefox pred dobrimi desetimi leti prešel na izjemno hitro kadenco izdajanja novih verzij, je nanizal še sto različic. Ta teden je izšel Firefox 100, ki si zasluži posebno omembo, četudi ne pišemo o vsaki novi izdaji brskalnika. Prvo verzijo Firefoxa smo sicer ugledali pred davnimi 17 leti, ko je prizorišču trdno vladal Internet Explorer in si je skušala Mozilla sramežljivo odrezati vsaj majhen kos pogače.

Starejši uporabniki spleta se bodo gotovo spomnili dvostranskega oglasa v The New York Timesu, s katerim je Mozilla tedaj počastila vse, ki so prispevali k izdaji prve verzije. Trik - pa seveda to ni bil edini razlog - je uspel in Firefox je že leta 2010 zasedal tretjinski tržni delež. Zmaga nad Internet Explorerjem je bila gotova, a že leta 2008 se je pojavil nov tekmec. Googlov Chrome je postal resna alternativa, ki je Firefoxu vztrajno topila tržni delež. Trenutno je Firefox pri osmih odstotkih, kolikor ima predanih uporabnikov, a širše ljudske množice prisegajo na Safari, Edge ali Chrome, med katerimi je največji prav slednji. A Firefox preživel vse turbulence, tudi prestop na pogon Quantum.

V zadnji verziji je glavna sprememba podpora za podnapise za videoposnetke v načinu slika v sliki. V PIP jih uradno podpirajo YouTube, Netflix in Amazon Prime Video ter seveda vse strani za standard WebVTT. V mobilnih verzijah (na voljo je namreč tudi za iOS in Android) pa prinaša še prenovljen pogled zgodovine z odstranjevanjem podvojenih vnosov in združevanjem sorodnih. Zavihke, ki jih nismo odprli že 14 dni, kar se na mobilni verziji rado zgodi, bodo pospravili med neaktivne.

Še najbolj zanimiv pa je bil strah, da bodo tromestne verzije pokvarile internet kot nekakšen milenijski hrošč (Y2K). Spletne strani namreč povprašajo po brskalniku ("user-agent"), kamor sodi tudi verzija. Ker ta še nikoli ni bila tromestna, sta Mozilla in Google preverjala, ali bo vse delovalo normalno. Za vsak primer bosta brskalnika lagala, da sta v verziji 99, in šele v drugem polju podala pravo verzijo.