Firefox praznuje 15 let

Pred petnajstimi leti je bila spletna krajina bistveno drugačna, skorajda enoumna. Žezlo je v rokah trdno držal Microsoft, katerega Internet Explorer so uporabljali praktično vsi. Njegov tržni delež je presegal 90 odstotkov, konkurenca je bila anemična, Netscapov Navigator je bil na smrt bolan. V teh razmerah je Mozilla prepoznala potrebo po alternativi, ki se je korakoma rojevala od leta 2002. Sprva pod imenom Phoenix in kasneje Firebird se je preimenovala v Firefox in leta 9. novembra 2004 je izšel Firefox 1.0. Izid je pospremil celostranski oglas v The New York Timesu, za katero so denar zbrali zasebni donatorji.

Firefox je bil nepričakovan uspeh, ki je hitro začel dobivati podpornike. Leta 2009 je obvladoval že tretjino trga, potem pa je njegov delež zaradi Googla spet začel padati. Danes je Chrome sicer bolj razširjen, a Firefox je poskrbel, da monopola na področju brskalnikov ni. Čeprav se zdi njegov uspeh samoumeven, je bil v resnici veliko presenečenje. Firefoxa ni napisala korporacija, kot je Microsoft ali danes Google, temveč skupnost. Pomagala mu je tudi varnostna luknjičavost Internet Explorerja 6, ki je tedaj postajala novica na prvih straneh, Firefox pa je nudil varnejšo alternativo. Poskrbel je za nekaj novosti, ki so danes samoumevne: zavihke, JavaScript, CSS itd. Google je Firefox celo reklamiral na svojih straneh.

Toda ko je Chrome izšel, je bil hitrejši in odzivnejši od Firefoxa. Ker je bil narejen na novem pogonu, to ni bilo presenečenje, medtem ko je Firefox ostajal na starem. Google je seveda imel tudi ogromen proračun za promocijo in razvoj. Mozilla sicer ogromno zasluži od pogodbe z Googlom, po katerem je Google privzeti brskalnik v Firefoxu (500 milijonov dolarjev v letu 2017), a Google zelo jasno odločneje podpira lasten Chrome. Firefox je danes manjši kot nekoč, a ostaja trden del internetne krajine. Nekaj, česar za Thunderbird in Firefox OS - še dva poizkusa iz Mozille - ne moremo trditi.