Spreminjanje krvne skupine organov za presaditev

Kanadski raziskovalci so človeška pljuča obdelali s koktejlom encimov in jim krvno skupino spremenili iz A v 0. Gre za prvo raziskovalno stopnico na poti do univerzalnih organov za transplantacije, kar bi bistveno povečalo njihovo razpoložljivost.

Pri dodeljevanju organov za presaditve pacientom, ki nanje čakajo, je med prvimi kriteriji pri odločanju ujemajoča se krvna skupina (AB0). Antigeni na površini celic, ki jo določajo, namreč niso omejeni na krvničke, temveč se nahajajo tudi v samih organih. To pa pomeni, da takšne organe telo prejemnika v primeru neujemajoče se krvne skupine napade kot tujke, saj ima v krvni plazmi drugačen nabor protiteles. V nekaterih primerih, kot so ledvice, znamo tegobo že za silo rešiti, čeprav dodatni koktejli imunosupresivov za takšne paciente niso blagodejni. Drugod, na primer pri presaditvah pljuč, pa tega še ne znamo. Težavni so predvsem bolniki s krvno skupino 0, saj so zanje primerni zgolj organi iste krvne skupine, po drugi plati pa so njihovi organi primerni za vse druge krvne skupine, ker celice na membranah nimajo problematičnih antigenov. Če bi znali v laboratoriju organom krvno skupino spremeniti v 0, bi bistveno povečali razpoložljivost primerkov za presaditve.

Raziskovalci z Medicinskega inštituta Splošne bolnišnice v Torontu in Univerze Britanske Kolumbije so sedaj pokazali, da bo morda to v primeru pljuč že kmalu mogoče. Po tem, ko so na univerzi pred nekaj leti v človeškem črevesju odkrili dva encima, ki odstranjujeta antigene krvne skupine A s površja celic, so ju na inštitutu uporabili v prvem praktičnem poskusu ex-vivo. Uporabili so napravo za zunajtelesno ohranjevanje pljuč (EVLP), s katero so skozi organ poslali oba encima. Ta sta z antigenov A porezala sladkor GalNAc in v nekaj urah so dobili pljuča, na katera se plazma krvne skupine 0 ni odzvala z odporom. Čeprav gre za zgodovinski uspeh, pa je treba poudariti, da je to šele strog začetek. Reakcija protiteles v krvni plazmi je šele prva stopnja delovanja človeškega imunskega sistema in ne vemo še, na kakšen način bi se na takšen organ odzvalo celotno prejemnikovo telo. Dodatna težava pa je seveda tudi v tem, da se antigeni na celicah čez čas obnovijo. Raziskovalce torej čaka še nekaj dela, preden bodo takšni organi zares na razpolago.