Napredek v boju proti HIV-u

Raziskovalci z UCLA so dosegli pomemben mejnik v iskanju zdravila proti HIV-u, ki se raziskovalcem izmika že polna tri desetletja. V praksi so demonstrirali, da lahko z gensko modifikacijo matičnih krvotvornih celic vzgojimo celice imunskega sistema, ki so namenjene uničenju HIV-a in tako znatno okrepimo imunski odgovor na okužbo s HIV-om. Za zdaj sicer v - miših.

Mnogokrat beremo, da je HIV oziroma njegova posledica AIDS neozdravljiv, ker ga imunski sistem ne zazna in zato lahko neovirano počne škodo po telesu. To ne drži. V akutnem stadiju bolezni, ki nastopi šele nekaj tednov po okužbi (zato so tudi testi okuženosti v prvih tednih po izpostavljenosti lažno negativni!), se v telesu izvede obsežen odgovor, v katerem se mobilizira celoten imunski sistem. Pomemben del odgovora je tudi tvorba celic ubijalk (citotoksični limfociti T CD8+), ki imajo na površini izražen glikoprotein CD8. Ta sodeluje pri prepoznavanju antigenov, ki označujejo okužene celice, saj te na svojo površino nastavijo deloma razgrajene dele virusnih ali bakterijskih proteinov. Žal HIV imunski odgovor za razliko od večine ostalih infekcij preživi, pri čemer celotni mehanizem še ni znan. Predvideva se, da HIV uporabi vrsto taktik, ki preprečijo popolno odstranitev virusa iz telesa, ker ostane raven celic ubijalk prenizka.

Trenutno zdravljenje večidel odpade na terapijo HAART (highly active antiretroviral therapy), kjer bolnik jemlje koktajl različnih protivirusnih zdravil, ki inhibirajo različne stadije v življenjskem ciklu retrovirusov - npr. inhibirajo reverzno transkriptazo (pomemben encim, ki poskrbi za prevajanje virusne RNK v DNK), integrazo (encim za vstavljanje tako prevedene virusne DNK v genom v celici), zorenje virusa itn. Okužbe na ta način ni mogoče pozdraviti, lahko pa titer virusa znižamo na ravni pod mejo detekcijo, s čimer postane HIV v praksi le še kronična bolezen, kvaliteta življenja bolnika se izboljša, hkrati pa postane manj kužen (slednje je bil znanstveno odkritje lanskega leta).

Raziskovalci z UCLA so sedaj in vivo preizkusili pristop, ki so ga bili predhodno že uspešno demonstrirali ex vivo. Z gensko manipulacijo so pripravili človeške matične krvotvorne celice, da so se diferencirale v celice ubijalke, ki so prepoznavale in ubijalce celice, ki so imele na površini antigen za HIV (okužene celice torej). Tako pripravljene celice so presadili v humanizirane miši, ki so jih nato okužili s prilagojeno varianto HIV-a.

Rezultati so vzpodbudni. Dva tedna po okužbi so imele miši v primerjavi s kontrolno skupino manjše število s HIV-om okuženih celic in večje število celic pomagalk (limfociti T CD4). Slednje so nujno potrebne za sintezo protiteles in tvorbo celic ubijalk. Hkrati so celice pomagalke glavna tarča HIV-a, napredovanje stadija bolezni pa merimo prav s titrom teh celic. Ko namreč njihovo število upade pod kritično vrednost, je imunski sistem posameznika dovolj oslabljen, da ga izkoristijo oportunistične okužbe. HIV je bistveno manj napredoval, ker je bilo v miših ves čas več celic ubijalk, ki so se diferencirale iz matičnih celic.

Rezultati študije raziskovalcev z UCLA kažejo, da je vsaj v miših genetski pristop pri zdravljenju HIV-a v teoriji mogoč in uspešen. Njegova cena in dosegljivost sicer še nekaj časa ne bosta omogočali tovrstnega zdravljenja sleherniku, saj je potrebno linijo celic vzgojiti za vsakega bolnika posebej (izkazuje namreč enako potrebo po ujemanju, kot je to pri presaditvah mozga, le da lahko matične celice pridobimo kar iz bolnika). Drugi problem, na katerega opozarjajo avtorji študije, so nekatere razlike, ki vendarle obstojijo med humaniziranimi mišmi in ljudmi. V miših virus HIV počasneje mutira, zato je njegovo zdravljenje lažje, rezultati preizkusov pa uspešnejši, kot bi bili v ljudeh.

O odkritju poročajo v reviji PLoS Pathogens.