Napredek v zdravljenju paraplegikov z živčnimi vsadki

Po zaslugi švicarskih znanstvenikov so trije paraplegiki delno shodili že kmalu po vsaditvi naprednejšega implantata za električno stimulacijo hrbtenjačnega živčevja. Spodbudna je predvsem hitrost, s katero se je pokazal učinek operacije, vendarle pa še ne gre za bistven preboj v tehnologiji.

Pri Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo v Lozani so z objavo v reviji Nature Medicine razkrili napredek, ki ga je v zadnjih letih zabeležil njihov Center za nevroprotetiko pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s pomočjo živčnih vsadkov. Trije pacienti, ki so bili popolnoma hromi od pasu navzdol in so jim ob hrbtenjačo vsadili nov tip implantata, so uspeli že na dan pričetka terapije nadzirati pred tem ohromele noge in hoditi s pomočjo hojice. Natančneje popisujejo primer Švicarja Michela Roccatija, ki je po hudi nesreči z motorjem pred petimi leti postal paraliziran od pasu navzdol. Vsadek je na univerzitetni kliniki v Lozani dobil avgusta 2020, prižgali pa so ga 11 dni pozneje, po okrevanju od operacije. Že pri prvi terapiji je začutil noge, jih pričel usmerjati in hoditi s pomočjo hojice. Danes na takšen način hodi nekaj ur dnevno, plava in vozi prilagojeno kolo. Tako hitrega napredka po vsaditvi tovrstne naprave doslej še nismo zabeležili, saj drugod običajno traja več tednov ali celo mesecev, da se pacienti vsadke naučijo pravilno uporabljati.

Toda treba je poudariti, da tudi v tem primeru strokovnjaki še niso uspeli z elektroniko dejansko premostiti mesta poškodbe na hrbtenjači, temveč gre za evolucijski napredek pristopa z električno stimulacijo, ki so ga po svetu razvili v preteklem desetletju. Ugotovili smo namreč, da je mogoče do določene mere obnoviti delovanje gibalnega živčevja že s tem, da električno spodbujamo tisti konec, ki je po nesreči ostal ločen od preostanka centralnega živčevja. To na primer pomeni, da mora imeti pacient pri švicarski metodi vsaj nekaj centimetrov nepoškodovane hrbtenjače pod mestom poškodbe. Novosti, ki so ju uvedli Švicarji, sta dve. Najprej drugačna elektroda ploske, "lopataste" oblike, ki jo poveznejo neposredno na del hrbtenjače, od koder se veji dorzalni koren hrbtenjačnega živca. Druga inovacija je raba specifičnih vzorcev električne stimulacije, ki so jih povzeli po delovanju živcev pri zdravih ljudeh. Roccati mora tako na tablici izbrati program gibanja, ki vsadku pošlje ukaz za rabo namenskih vzorcev vzbujanja - glede na to, ali hoče hoditi, plavati ipd.

Ko možakar implantat ugasne, se ne more več gibati, je pa dejavnost vseeno obnovila nekaj zaznavanja poprej hromih nog. To da misliti, da bodisi njegova hrbtenjača ni bila res v celoti pretrgana bodisi je terapija celo obnovila nekatere živčne povezave. Tega še ne vemo. Kakor tudi še vedno ne, zakaj je mogoče že zgolj s stimulacijo, brez premoščanja mesta poškodbe, ponekod omogočiti ponoven delni nadzor nog. Švicarji bodo sicer v naslednji fazi raziskav skušali pridobiti paciente neposredno po nesrečah, da bi videli, ali je mogoče z zgodnejšo stimulacijo sprožiti obnavljanje hrbtenjače med tem, ko se telo še celi po prvotni poškodbi.