Neuralink pokazal opico, ki z možganskim vsadkom igra Pong

Iz Neuralinka so presenetili z objavo videa, v katerem kažejo makaka, ki preko možganskega implantata brezžično z mislimi usmerja kurzor na zaslonu in igra pong. Gre za potrdilo preteklih trditev Elona Muska, a ni povsem jasno, zakaj je do njega prišlo prav zdaj, saj ga ne spremlja znanstvena objava.

Ko so v Neuralinku, podjetju Elona Muska za razvoj biokibernetskih živčnih vsadkov, pred dvema letoma pokazali prve podgane z implantati, je Musku mimogrede ušlo, da nekaj podobnega že počno tudi z opicami. Toda na lanski razvpiti predstavitvi pomanjšanih brezžičnih naprav je večina demonstracij pripadla prašičem, opic pa niso omenjali. Ker so na poti do eksperimentov na ljudeh praktično neobhodna tudi testiranja na primatih, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bomo videli tovrstno laboratorijsko žival, ki se na daljavo poigrava z računalnikom. Ta vloga je sedaj pripadla Pagerju, devet let staremu makaku.

Pagerju so šest tednov pred posnetkom vsadili dva implantata s po tisoč elektrodami, po enega na vsako stran glave nad gibalnim režnjem. Dresura je potekala s pomočjo nagrade v obliki bananinega frapeja, ko je Pager z igralno palico pripeljal smernik na želeno mesto. Po določenem času se je Neuralinkov nadzorni algoritem naučil razbirati Pagerjeve možganske signale in iz njih raztolmačiti namero opice pri gibanju rok. Kot prikažejo v videu, so nato joystick odklopili in je makak smernik na zaslonu nadzoroval zgolj skozi signale vsadka. Na ta način je nato igral celo igro Pong, in to pri razmeroma hitrem gibanju žogice, kar je znaten dosežek in česa tako naprednega v Neuralinku doslej še niso pokazali.

Gre za zanimivo in nadvse navdušujočo potrditev preteklih trditev Elona Muska, ki pa jo je treba brati previdno. Tokrat poleg niso dostavili objave v kateri od znanstvenih publikacij, ki bi omogočila natančnejši vpogled v tehnične podrobnosti podviga, prezentacija pa prav tako ni bila javna. Zato ni povsem jasno, čemu takšen način objave, saj je Neuralink novosti doslej kazal na skrbno pripravljenih večjih dogodkih. Na koncu videa je vnovič poziv za novačenje novih sodelavcev in cinični opazovalci bi mogli opozoriti, da se laboratorij že nekaj časa resno spopada z odhajanjem izgorelih raziskovalcev. Edina spremljajoča dejavnost je bila serija Muskovih čivkov, v katerih je zopet poudaril, da je njihov poglavitni cilj pomoč ljudem z resnimi poškodbami živčevja. Ali se lahko v kratkem morda nadejamo tudi kakšne najave poskusov na ljudeh, tako ostaja neznanka.

Drug pomemben detajl je v sami naravi tehnološkega dosežka. Če smo pošteni, so bile tovrstne zmogljivosti prikazane že v preteklosti - toda z eno pomembno razliko: takrat je šlo še za ožičene implantate. Neuralinkov vsadek je prvi, ki se ponaša s prikazano zmogljivostjo ob brezžičnem prenašanju signala in tako uspešni miniaturizaciji, da je naprava od zunaj nevidna. To je precej velik dosežek, ker signali iz možganskih elektrod zahtevajo notorično veliko pasovno širino. Elektrokemična dejavnost nevronov je, po kmečko povedano, precej kaotična in običajno ob vzdraženosti ne sprožijo enega diskretnega sunka, temveč serijo takšnih različne jakosti, česar ni lahko prevesti v smiselne električne ukaze. Videti je, da so Neuralinkovi inženirji podatke uspeli na nek način skompresirati, zelo verjetno tudi z rezanjem dobršnega dela signala. To je resnični napredek v tej objavi in nenazadnje smer, v katero bo moral oditi prevladujoč del raziskav, kajti naše razumevanje natančnega pomena možganskih signalov še vedno močno šepa in je veliko večja prepreka na poti do splošno uporabnih implantatov kot pa sam dizajn elektrod.