Večina stranskih učinkov po cepljenju proti covidu-19 je plod uma

Eden izmed večjih čudežev človeškega telesa je moč uma, ki nas resda težko pozdravi, a je dovolj očitna, da se zaradi nje dejansko lahko počutimo bolje. Kdor verjame, da mu kapsula z glukozo pomaga, bo v mnogo primerih opazil kratkotrajno izboljšanje razpoloženja in bolezenskih simptomov. Učinek, sicer dobrodošel, je tako izrazit, da je treba preizkuse zdravil in terapij izvajati z dvojno slepimi študijami, kjer nihče izmed sodelujočih med raziskavo ne ve, ali dobiva ali odmerja zdravilno učinkovino ali ne. Efekt se imenuje placebo in ga moramo pazljivo obravnavati v vseh študijah, celo pri operacijah. Ima pa tudi zlobnega brata, ki se imenuje nocebo. Kar verjamemo, da škoduje, lahko resnično povzroči simptome.

Raziskovalci s Harvarda so preverili, koliko stranskih učinkov pri cepljenju proti covidu-19 lahko pripišemo nocebu. V metaanalizi so analizirali 12 kakovostnih študij, v katerih je skupno sodelovalo 45380 ljudi. Ugotavljali so, koliko ljudem v kontrolnih skupinah, ki niso bili cepljeni, so se vseeno razvili stranski učinki. Najpogostejša stranska učinka sta bila glavobol in utrujenost. Raziskovalci so odkrili, da je za več kot polovico stranskih učinkov v resnici odgovoren efekt nocebo. Rezultati študije so objavljeni v reviji V Journal of the American Medical Association.

Medtem ko so v kontrolni skupini skoraj vsi stranski učinki posledica noceba (razen če jih povzroča neodkrito sovpadajoče stanje), je v cepljeni skupini to nemogoče ugotoviti na pamet. V kontrolnih skupinah je po prvem "odmerku" kar 35 odstotkov ljudi poročali o stranskih učinkih, medtem ko je po pravem prvem odmerku takih ljudi 46 odstotkov. Zanimivo je tudi, da je bila jakost teh stranskih učinkov v obeh skupinah podobna. Ljudi, ki so prejeli fiziološko raztopino ali pa tiste, ki so jih res cepili, je glava bolela enako močno, če jih je. Večina teh stranskih učinkov je sistemskih, medtem ko so o lokalnih učinkih poročali pretežno iz cepljene skupine (67 odstotkov prejemnikov), manj pa iz kontrolne (16 odstotkov). Po drugem "odmerku" v kontrolni skupini je 32 odstotkov ljudi opazilo sistemske stranske učinke, po resničnem drugem odmerku pa 61 odstotkov.

S statistično analizo je mogoče ugotoviti, koliko cepljenih ljudi je v resnici občutilo stranske učinke in koliko jih je trpelo zaradi noceba. Analiza 12 obravnavanih študij je pokazala, da je po prvem odmerku cepiva kar 76 odstotkov neželenih učinkov posledica noceba, po drugem odmerku pa jih je 52 odstotkov. Rezultati kažejo, kako pomembno moč ima um na naše telo. Zaradi noceba so cepiva dejansko manj prijetna za prejemnika, kot bi bila zgolj po fizioloških odzivih.