Prva presaditev prašičjega srca v človeka

Ameriški strokovnjaki so razvoj ksenotransplantacij nepričakovano pognali na novo raven, saj so pred nekaj dnevi v urgentni operaciji živemu človeškemu pacientu presadili srce gensko spremenjenega prašiča. Možakar se trenutno počuti dobro, toda razmere se lahko hitro poslabšajo, zato se je eksperiment pravzaprav šele dobro začel.

Z izrazom ksenotransplantacije označujemo presaditve delov telesa med različnimi biološkimi vrstami. Zaradi vztrajno rastočega povpraševanja po organih za presaditve v medicini je metoda seveda najbolj zanimiva s stališča uporabe živalskih organov za presaditve v človeške paciente. Posegi te sorte se izvajajo že več kot stoletje, toda uveljavili so se zgolj na področju preprostejših tkiv, kot so srčne zaklopke, medtem ko so se vsi dosedanji eksperimenti s celotnimi notranjimi organi zaradi zavrnitve imunskega sistema človeka končali neuspešno. Novo poglavje odpira tehnologija genskega inženiringa, s katerim bi bilo teoretično mogoče tkiva donorskih živali spremeniti tako, da ne bi vsebovala snovi, ki zmotijo naš imunski sistem in sprožijo zavrnitev. Med podjetji na čelu napredka je ameriški Revivicor, ki je lansko jesen priskrbel prašiča za ledvico, ki so jo poskusno presadili umrli pacientki. Takšni prašiči znamke GalSafe nimajo sladkorja alfa galaktoze, ki lahko med drugim pri ljudeh sproža tudi alergijo.

Da pa je razvoj že na višji stopnji, kažejo nedavni dogodki. Pred poldrugim mesecem je v univerzitetno bolnišnico Univerze Maryland prispel 57-letni David Bennett, in sicer s hudo srčno aritmijo, ki je kazala na skorajšnjo odpoved srca, zato je moral kmalu na stroj ECMO, za zunajtelesno membransko oksigenacijo. Še pred novim letom so se zdravniki zedinili, da ga z znanimi postopki ne morejo rešiti, saj je bil preslaboten za presaditev človeškega srca ali umetnega spodbujevalnika. Strokovnjaki bolnišnice so zato na agencijo FDA naslovili urgentno zahtevo za eksperimentalno transplantacijo prašičjega srca, ki so jo uradniki odobrili na silvestrski večer. Najnovejši tovrstni Revivicorjevi prašiči imajo spremenjenih deset genov; med drugimi je eden onemogočen zato, da srce po presaditvi ne bi nadaljevalo z rastjo. V odobritev FDA je bila poleg tega vključena tudi uporaba poskusnega zdravila za zaviranje imunskega odziva in pa še en eksperimentalni stroj, za prečrpavanje tekočin skozi prašičje srce medtem, ko je to čakalo na operacijo.

Osemurna operacija presaditve je potekala v petek, 7. januarja, sedaj pa je bolnišnica poseg tudi javno razkrila. Bennett je že zadihal z lastnimi pljuči, toda njegovemu srcu zaenkrat še vedno pomagajo z zunanjim spodbujanjem. Ker gre za povsem eksperimentalen, nenaden poseg, ki ni del kakršnegakoli ustaljenega programa preizkušanja novih medicinskih metod, so zdravniki in njihov pacient na povsem neznanem teritoriju in tudi o kakršnihkoli pričakovanjih za zdaj ne govorijo. Bennett je na kratko opisal, da je imel na razpolago to ali pa smrt v nekaj dneh. Zaradi nenadnosti operacije so nekateri strokovnjaki za medicinsko etiko sprožili pomisleke, saj gre za izjemno tvegano odločitev, s katero so preskočili nekaj stopničk v razvoju. Ni tudi povsem jasno, ali lahko takšne sorte poskus da stvarne in znanstveno pomembne izsledke. Če bi v prihodnje prišlo do zavrnitve organa, bi bilo seveda koristno vedeti, zakaj se je to zgodilo, v ta namen pa je treba pozorno spremljati vrsto biokemičnih in fizioloških kazalcev, če želimo ujeti pravega krivca. Zato se takšne sorte testiranja ponavadi načrtujejo leta. V tem trenutku ni jasno, kako podrobno zdravniki Bennetta opazujejo, so pa ti poudarili, da je ves eksperiment zastavljen z mislijo na opazovanje imunskega odziva. Naslednji dnevi in tedni bodo zelo zanimivi tako za pacienta kot medicino.