Opotekavi prodor NFTjev v igre

Žetoni NFT niso hit zgolj med mešetarji z digitalno umetnostjo - za svoje so jih sedaj vzeli tudi nekateri največji igričarski založniki in razvijalci, ki očitno želijo izkoristiti norijo. Toda uspeh je zaradi nedorečenega namena in odpora skupnosti daleč od zajamčenega.

Kakor nakazuje ime, je specifika nezamenljivih kriptožetonov v njihovi unikatnosti. Tako je mogoče v verigo podatkovnih blokov (blockchain) zapisati edinstvene podatke, na primer lastništvo določenega digitalnega objekta, na katerega je žeton lahko vezan, ali pa tudi zgolj certifikat o lastništvu nečesa fizičnega. Gre torej za malo naprednejše digitalno dokazilo, ki nosi specifične koristi rabe blockchaina, denimo zgodovino dejavnosti. Tehnologija se je najprej uveljavila pri trgovanju z digitalno imovino, kot je digitalna umetnost, a ker so tudi navidezni svetovi iger polni virtualnih predmetov, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo z noviteto okužila tudi digitalna zabava. Prvi so se že pred več leti v te vode podali neodvisni studiji z zaledjem razvijalcev tehnologij za kriptovalute, in sicer predvsem na mobilniškem področju, kjer so mikrotransakcije prevladujoč vir zaslužka. Za prvo generacijo takšnih iger veljajo naslovi, kot je CryptoKitties, kjer zbiramo unikatne risane mucke, ki jih je mogoče tudi pariti in dobivati nove ter jih preprodajati naprej. Gre torej za zelo elementarne mehanizme, ki bi jim komajda lahko rekli "igra".

Letos pa je prišlo do prodora naslovov, ki tehnologijo že spojijo z bolj klasičnimi mehanikami, kot sta boj in gradnja objektov. Čez poletje se je na vrh novičarskih strani prebila igra Axie Infinity, vietnamskega studia Sky Mavis. Gre za križanca zbiranja kriptoživalic in bojev v stilu Pokemona. Z ekipo treh NFT-zverinic se pretepamo z drugimi igralci in glede na izkupiček prejmemo sredstva, ki jih nato vložimo v nakup novih ali razplod obstoječih. Da se k igri pristopi, je potreben denarni vložek, zato vse skupaj malo smrdi po piramidni shemi. Toda ne glede na to je Axie v nekaterih azijskih državah, kot so Filipini, postala ogromen hit. V njeno smer so začeli pogledovati tamkajšnji davčni uradi, okoli pa se je razvila čisto samosvoja industrija podjetij, ki začetnikom ponujajo kripto-kredit - v zameno za delež kasnejšega izplena v igri. Drugod do področja veljajo precejšnji zadržki. Valve je oktobra na svoji tržnici Steam igre z NFTji celo prepovedal, sklicujoč se na podivjano špekulativnost; zavračajo jih tudi mnogi strokovni komentatorji.

Jeseni so na to pot naposled stopila tudi bolj uveljavljena imena. Pri Electronic Arts so na novembrskem sestanku z investitorji poudarili, da želijo na temelju obstoječega zbirateljskega sistema za Fifo, Ultimate Team, zgraditi NFT-verzijo; ker da menda "ljubitelji Fife to zahtevajo". Pri Take-Two so malo bolj previdni in bodo tehnologijo razvijali postopno, ker se morajo koristi še natančno izkristalizirati. V Zyngi skušajo na pomislek o okoljskem bremenu blockchaina odgovoriti tako, da bodo tržili ekološko izvedbo NFTjev, karkoli naj bi to že pomenilo. Najhitrejši od velikih pa je Ubisoft, ki je - prav tako na sestanku z investitorji na štartu novembra - napovedal NFT platformo Quartz. Podjetje, ki je sicer tudi ustanovni član združenja Blockchain Game Alliance, je prve NFT-predmete testno lansiralo decembra, z ... ne preveč uspešnim izkupičkom.

Ubisoft Quartz je postavljen na platformi Tezos, ki je vrste proof of stake, se pravi, za delovanje ne zahteva tako drastičnih strojnih virov kot na primer bitcoin ali (še vedno) Ethereum. Prvi skupek predmetov, imenovanih Digits in lansiranih v prvi polovici decembra, je vezan na igro Ghost Recon Breakpoint in vsebuje unikatne kožice za eno puško, čelado in hlače. Natančneje povedano: po videzu in funkciji so si enake, le da nosijo (komaj vidno) zaporedno številko, vezano na NFT. Serijo je podjetje na linijo poslalo zastonj, cilj pa je po njihovem ta, da naj bi igralci s takšnimi rečmi podjetno trgovali, saj naj bi si menda slehernik želel imeti v lasti vojaške hlače, ki jih je nekoč pred tem imel kakšen znan Twitch streamer. Predvsem trenutno ni nikomur jasno - niti Ubisoftovim lastnim razvijalcem ne - kaj naj bi Quartz prinesel takšnega, česar se ne bi dalo napraviti brez blockchaina. V Ubisoftu pravijo, da je sistem "decentraliziran", kar pa ni čisto res, saj NFTji brez Breakpointa nimajo vrednosti, obenem pa je njihovo lastništvo vezano na kup določil v pogodbi ter jih je mogoče preprodajati zgolj na dveh tržnicah z licenco, Rarible in Objkt. Da bi NFT-objekti zares lahko zaživeli, kot napovedujejo vizionarji, bi morali biti prenosljivi med različnimi igrami, kar pa je še daleč od resničnosti.

Zato ni presenetljivo, da je bil odziv skupnosti in strokovne javnosti na Quartz enoznačno negativen. Priloženi promocijski video so morali skriti, predvsem pa je prodaja Digitov naravnost porazna, saj naj bi jih po analizi trga prodali le nekaj deset. Podjetje je v odzivu povedalo, da "razume pomisleke", a ne misli odnehati in bo Quartz razvijalo dalje. Drugače pa se je razpletlo pri drugem razvpitem NFT-poizkusu, pri igri S.T.A.L.K.E.R. 2. Sredi decembra so v studiu GSC Game World naznanili, da bodo v okviru igre lansirali NFT-storitve, med drugim možnost, da si na ta način kupimo vdelavo lika po lastni podobi v igrin svet. Ker je šlo za očiten poskus izrabe norije, v katerega so Ukrajinci spakirali še vrsto drugih krilatic, od metaversa naprej, je bil odziv tako sovražen, da je studio že nekaj dni pozneje načrte spremenil in se pokesal.

Toda ni še konec. Približno ob istem času je udarila še najava NFT igričarske firme Gala Games, da je za razvoj svojih naslovov pridobila dva legendarna človeka, Willa Wrighta (SimCity, The Sims) in Petra Molyneuxa (Populous, Black & White). Medtem ko o Wrightovem projektu ni znanega še nič, pa je Molyneux predstavil igro Legacy, s katero ima zelo konkretne načrte. Legacy je spoj NFTjev in gospodarskih simulacijskih iger. Smisel leži v tem, da naj bi igralci oblikovali samosvoje digitalne predmete in jih prodajali v zameno za valuto LegacyCoin, ki je postavljena na Ethereumu. Toda proizvodnja teh predmetov bo tekla v virtualnih tovarnah, ki jih bodo igralci postavljali na ozemljih, pridobljenih z nakupom žetonov NFT. To pomeni, da bo za pristop potreben vložek, podobno kot pri Axie Infinity, le da se tu ne bomo tepli z zverinami, ampak pregledovali razpredelnice v spoju Spora, SimCityja in Capitalisma. S tem ima Legacy precej več smisla od Quartza, saj gradi na obljubi NFT-iger, da lahko s sodelovanjem služimo. Koliko pa se takšen koncept dejansko lahko razširi, je še vprašanje. Za Legacy zna biti obenem težava tudi njen šef, saj je Molyneux zadnja desetletja bolj kot po oblikovalskih veščinah razvpit po zamudah in snedenih obljubah.