Pomanjkanje čipov, ki klesti dobičke, bo še trajalo

Kljub prvotnim optimističnim napovedim, da se bo drugo leto situacija na trgu polprevodniških čipov stabilizirala, analitiki iz Deloitta tega ne vidijo tako. Brandon Kulik pojasnjuje, da bo do normalizacije preteklo še nekaj let in ne zgolj četrtletij. Ker je čedalje več izdelkov tako ali drugače pametnih, se posledica pomanjkanja prelivajo skozi celotno gospodarstvo. V Wells Fargo na primer ocenjujejo, da bo ameriški BDP zaradi teh težav nižji za 0,7 odstotka.

Neposredna razloga sta dva: povečano povpraševanje in skrhana ponudba. Ljudje še vedno množično kupujejo nove telefone, računalnike in druge elektronske naprave, hkrati pa jih tudi uporabljajo na načine, ki terjajo dodatna vlaganja v infrastrukturo. Delo na daljavo, pretočne vsebine in podobno zahtevajo nadgradnje tudi na strani ponudnikov storitev. Ponudbena stran pa ječi zaradi sovpada več dejavnikov, med katerimi covid niti ni več glavni. Lanski požar v obratu za proizvodnjo tiskanih vezij (PCB) je znatno okrnil proizvodnjo, kar je na predstavitvi poslovnih rezultatov izpostavil celo Intel.

Težava je tudi nestanovitnost povpraševanja. Trenutno so tovarne preobremenjene, a nihče ne ve, ali se bo nadaljevalo še desetletje. Obrati za proizvodnjo čipov sodijo med najzahtevnejše na svetu, njihova postavitev pa je izjemno draga (do 10 milijard dolarjev), zato nima smisla imeti tovarne, ki na primer teče s 70-odstotno izkoriščenostjo. Zato so kljub trenutnemu povečanju povpraševanja investitorje v nove obrate zadržani. Namesto tega so povečanja kapacitet postopna, torej z izboljšavo trenutnih linij in postavljanje novih na obstoječih lokacijah. Medtem ko gradnja novih obratov traja 3-4 leta, dajo izboljšave rezultate v letu ali dveh.

A vseeno ni pričakovati, da se bo trg normaliziral v letu 2022. Podjetja pa posledice seveda čutijo tu in zdaj. Apple je zaradi pomanjkanja, ki je vplivalo na zastoje pri proizvodnjo, na primer utrpel za šest milijard dolarjev oporutunitetne izgube. Podobno je tudi v avtomobilski industriji, denimo v Volkswagnu in v GM in Fordu, ki so vsi beležili strm upad dobička.