Socializem po ameriško (3): Foxconnova tovarna v Wisconsinu

Pred poldrugim letom je Foxconn napovedal, da bo v odprl svojo prvo tovarno v ZDA. V Wisconsinu naj bi zaposlil 13.000 ljudi, v zameno pa bi dobil izdatno subvencijo lokalnih oblasti. Že lani se je zgodba o uspehu začela krhati, saj je postajalo jasno, da se milijardna subvencija podjetju davkoplačevalcem ne bo povrnila pred letom 2050. Foxconn je tudi začel spreminjati retoriko in namesto o veliki tovarni televizorjev se je začelo govoriti o precej manjšem obratu za proizvodnjo panelov. Ko je postalo jasno, da je dogovor izrazito v prid podjetja, saj bo več kot milijarda subvencije izplačana ne glede na število zaposlenih, podjetju pa ne bo treba upoštevati vse zakonodaje s področja varstva okolja, tudi republikanski guverner ni več omenjal nekdaj svojega paradnega projekta.

Sedaj pa se postavlja vprašanje, ali bo Foxconn sploh kaj zgradil. V sredo je Louis Woo, pomočnik Foxconnovega generalnega direktorja Terryja Gouja, za Reuters povedal, da podjetje še vedno preučuje možnosti, ki jih imajo v Wisconsinu. Zaradi visoke cene proizvodnje v ZDA tam ne bodo proizvajali televizorjev. Tudi panelov ne bodo proizvajali tam, temveč na Kitajskem ali Japonskem, sestavili v Mehiki in končne izdelke uvozili v ZDA. V ZDA torej ne bodo gradili tovarne, je dejal, temveč nekakšno tehnološko vozlišče. Zaposlili ne bodo 13.000 ljudi, niti 5.200, kolikor so ocenili lani, temveč okrog 1.000. Tudi tehnološko vozlišče s tisoč zaposlenimi je seveda dobrodošlo, a za to podjetja res ne potrebujejo milijardnih olajšav in subvencij ter odpustkov pri okoljskih standardih. Prav tako to ne rešuje problematike zaposlovanja manj izobraženih ljudi, ki bi po prvotnem načrtu morali dobiti delo v tovarni.

Dan pozneje je Nikkei Asian Review poročal, da je investicija v Wisconsinu do nadaljnjega ustavljena. Enako velja tudi za tovarno, ki naj bo gradili na Kitajskem. To dokazujejo dokumenti o pogajanjih z novim demokratskim guvernerjem Wisconsina, ki pa zanika, da bi skušal izpogajati drugačne, boljše pogoje, kot jih je obljubil njegov predhodnik. Tudi iz Foxconna so se kmalu odzvali, da se ne umikajo, a da ni povsem jasno, kaj bodo v Wisconsinu gradili. V petek pa so potem sporočili, da se je Terry Gou po pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom odločil, da neka tovarna v Wisconsinu vendarle bo. V kakšnem obsegu in kdaj jo bodo postavili, se Foxconn še ni opredelil in se noče zavezati.

Tako še vedno ni jasno, kaj bo Foxconn zgradil in kdaj. Jasno pa je, da Foxconn ne bo investiral niti blizu prvotno obljubljenih 10 milijard dolarjev. Šlo bo za nekaj deset milijonov dolarjev, v najboljšem primeru z vsemi predlogi in vložki mogoče milijard dolarjev. Foxconn tudi zelo verjetno ne bo dobil celotnih štirih milijard dolarjev, kolikor so mu obljubili pomoči, ker ne bo dosegel ciljev glede zaposlitev. Lani jih je v Wisconsinu zaposlil le 178. Lokalne in državne oblasti pa so si že izposodile večje vsote denarja za projekt. Okrožji, kjer bi tovarna morala stati, sta si izposodili 355 milijonov dolarjev in jih 190 milijonov tudi že porabili, večinoma za nakup zemljišč za Foxconn. Celotni stroški za lokalne oblasti bodo blizu milijarde dolarjev, ne glede na obseg Foxconnove investicije. Zaradi negotovosti projekta je bonitetna hiša Moody's lani jeseni že znižala bonitetno oceno občine (okrožja), sedaj pa posvarila pred dodatnim znižanjem.