Teleskop Webb poleti 18. decembra

Po letih zamud je pred naslednikom Hubbla, teleskopom James Webb, prvi trenutek resnice: v vesolje ga nameravajo izstreliti 18. decembra.

Legendarni teleskop Hubble s stalnimi okvarami vse očitneje opominja, da si zasluži naslednika. Tega NASA že dolgo ima: teleskop James Webb, eno najbolj zapletenih vesoljskih naprav v zgodovini. Slednje med drugim botruje dejstvu, da ga še ni tam zgoraj, kajti projekt, kateremu so sprva namenili pol milijarde dolarjev in bi moral vzleteti leta 2007, se je razbohotil na deset milijard in še vedno čepi v Northrop Grummanovi tovarniški hali v južni Kaliforniji. Avgusta je sistem naposled prestal vsa potrebna talna testiranja in iz uradov Nase, Ese ter Arianespacea so sedaj sporočili, da imajo prvi predvideni datum izstrelitve: 18. december. Naprava namreč poleti na raketi Ariane 5, ki je imela tudi lastne težave in med avgustom lani ter letošnjim julijem ni letela. Njena naslednja izstrelitev je 15. oktobra in Webb bo decembra letel samo, če bo ta brezhibna. Teleskop bodo sedaj natovorili na ladjo, ki ga bo skozi Panamski prekop odpeljala proti izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani. Evropejci nosimo svoje breme pri projektu v zameno za kos delovnega časa teleskopa.

Z uspešno izstrelitvijo pa se bodo za Webba izzivi v resnici šele začeli. Šest ton težka in dvajset metrov dolga naprava z zrcalom premera 6,5 metra je v raketo pospravljena v zaprtem stanju in se mora pred začetkom delovanja razpreti v procesu, ki vsebuje petdeset stopenj sproščanja 178 različnih mehanizmov. V Nasi mirno pravijo, da gre tam zgoraj lahko marsikaj narobe in da nas čaka še dosti dela. Morebitne napake v tej fazi bi bilo - za razliko od Hubbla - skoraj nemogoče popraviti, ker bo teleskop nameščen v okolici Langrangeeve točke L2 med Soncem in Zemljo, 1,5 milijona kilometrov od nas, oziroma štirikrat toliko kot Mesec. Na ta način bo lahko nenehno obrnjen stran od Sonca in Zemlje, da ga njun sij ne bo motil. Medtem ko Hubble vesolje opazuje v vidni in ultravijolični svetlobi, bo imel Webb razpon opazovalnega spektra med 0,6 in 28,3 mikrometra valovne dolžine svetlobe, torej v grobem od oranžne do srednjevalovno infrardeče. Znanstveniki si obetajo, da bodo v infrardečem delu spektra opazili mnogo bolj oddaljena telesa kot doslej.